Kako naprej?
Sem pred dejstvom, da tako ne gre vec. S 4-mesecnim otrokom sem se primorana odseliti stran od partnerja. Problem je, da sem ze tolikokrat popustila, pozrla vse njegove lazi, tolikokrat mi je ze dokazal z dejanji, da mu je popolnoma vseeno zame..skratka, ne jemlje me vec resno, ko pravim, da res grem stran. Obnasa se, kot da sem zadnja smet, ne komunicira z mano, spi v drugi sobi, ocitno kaze, da mu je vseeno. A zadeva se zaplete pri otroku… z njim pa hoce imeti polne stike kadar se mu zljubi, ceprav ni pripravljen financno dat zraven niti tretjine, kaj sele polovico. Glede na to, da nikjer ne dela, vsaj uradno nic nima, mi bo prezivnino verjetno dala drzava. Ima res umazano preteklost in za sabo ze zapor in nesteto manipulacij z ljudmi, vkljucno z mano. Nikoli ni bil iskren do nikogar, se manj do mene, ampak najvecja ironija je, da s svojo manipulacijo doseze, da imajo prav vsi lepo mnenje o njem. Bojim se, da mi ne bo dal miru glede otroka, ce bom sla na sodisce. Vem, da je v preteklosti ze nekoga zasledoval in ure cakal pred hiso, da je nastudiral sistem njegove druzine. Nato pa mu je opisal dnevni ritual zene in otroka in kdaj ta oseba je doma in kdaj ni, skratka-ta oseba je umaknila vse obtozbe proti njemu, ker se je zbala za druzino. Jaz pa z njim ne zelim imeti vec opravka, razen kar je nujnega. Bojim se, da mi bo delal sranje na nacin, ki se ga ne bo dalo dokazati in za katerega ne bo nihce vedel. Kako naj se ze vnaprej resim tega, ce se da?
Torej glej, da se mu ne zameris. Takega lahko umiris le, ce si se vecji “psiho” kot je on sam.
Ko vidim, da se dva odrasla takole spopadeta zaradi ranjenega ega, me se najbolj skrbi za otroka, ki postane orodje za zascito lastnih interesov.
Pozdravljeni.
Ljudje smo se praviloma pripravljeni spremeniti, ko postanemo starši. Tudi največji suroveži, če le niso možgansko poškodovani, imajo v sebi nagon po zaščiti otrok. To je zelo primarno. Otrok vama lahko pomaga, da iz sebe naredita največ kar zmoreta. Glede na to kaj ste napisali, pa verjetno čisto sama ne bosta zmogla. Dobro je, da ste se začeli zavedati, da stvari takšne kot so, niso v redu.
Predlagam, da se obrnete na CSD. Tam vam ali vama lahko nudijo tudi psihosocialno podporo v obliki psihoterapije oz. terapevtske skupine in vam v skrajnem primeru poiščejo varno zavetje.
V kolikor mu je res popolnoma vseeno za vas in je verbalno nasilen, potem ni nobenega razloga, da ostanete v zvezi z njim. Za postopek skrbništva nad otrokom in preživnine se bosta dogovorila s pomočjo CSD oz. sodišča. V kolikor ima on normalen odnos z otrokom, potem ni nobenega razloga, da bi mu poskušali to preprečiti. Prav pa je, da se mu jasno pove, da s pravicami pridejo tudi dolžnosti, med drugim tudi materialna skrb za otroka.
Ni tako enostavna ta tvoja zgodba. Sama se soočam s tem, da tudi moj ex noče ničesar prispevat za otroka, kljub temu, da ima plačo in še popoldanske fuše…
Je pa tako, da eni so na začetku veze vsi sladki in pocukrani in obljubljajo ženskam vse živo potem, ko pa te imajo v pesti in te oplodi je pa konec. Potem pokaže zobe.
Moj ex, ki ga poznam že od malih nog, in sva skupaj obiskovala določene šolske dejavnosti mi je tudi na začetku (oh in sploh) obljubljal izlete, pozornosti, bil pozoren, nežen…potem je bilo pravljice kmalu konec in se je prelevil v pravo pošast.
Kljub dolgoletnemu druženju (še iz časov, ko je bil čisto o.k.) se je kasneje močno spremenil.