Mnenje o psihiatru?
Pozdravljeni,
zaradi težav sem se odločila, da bom končno stopila do psihiatra. Sem iz Maribora in sem ob iskanju naletela na veliko imen, nekaj mnenj v objavah, ki so praviloma že kar precej stare in verjetno ne več toliko aktualne.
Nekako sem najbolj naletela na naslednja imena: dr. Bojan Filipič, dr. Matej Kravos, dr. Metka Faganelj But in dr. Miloš Židanik. Ima kdo kakršnekoli izkušnje s temi zdravniki? Če da, je zdravnik bolj naklonjen farmakološkemu (zdravila) ali psihoterapevtskemu zdravljenju? Si vzame zdravnik čas ali te po petih minutah pošlje ven z receptom? Vsekakor bom zelo cenila, če boste tudi povedali zakaj ste oz. niste bili zadovoljni. Če pozna kdo še kakšno drugo ime, je vsekakor zelo dobrodošel, da pristavi mnenje.
Vsako vaše mnenje bo mi v izjemno pomoč!
Hvala, Potrebna Pomoči
Pozdravljeni kaja252,
žal mi je da ste imela tako slabe izkušnje prav z vsemi psihiatri, zdi se mi vseeno pretirano rečt, da so vsi zanič. Morda vi še niste našla psihiatra zase. Želim vam več sreče v prihodnje!
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
lepo vas prosim, da ste v svojih komentarjih špotljivi. Lahko kritizirate, ampak ni treba nobenega zmerjati, če se tako obnašate tudi v realnem svetu, ni čudno če imate težave v odnosih. Ko kritiziramo, kritiziramo dejanje, izdelek ali vedenje, argumentirano in spoštljivo. Oseba pa nam lahko ustreza manj ali več, garantiram pa vam, da je pomagal mnogim. Drugič, premislite prej in napišite konkretno zakaj vam vaša izkušnja z določenem psihiatru ni bila ok.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
sama imam sveze izkusnje pri obisku dr.M.Zidanika v Mariboru. Nekaj stvari je povedal zelo zanimivo in uporabno (predvsem zagovornik veganstva, kako vpliva na pocutje, in sport 1h/dan, s cimer se strinjam), predvsem se mi zdi, da se nisva ujela v tistem delu, kjer je na prvem srecanju sodil in delil svoje mnenje, v smislu: locitev s partnerjem, itd. Ko prvic poisce clovek pomoc je zazeljena samo slisanost, toplina, sprejetje, da ti nekdo rece: Vse bo dobro. Upanje torej. Ker sama studiram te vrste studij, sem sla tja 2x; drugic sva zakljucila v 5 min. In cutila sem v sebi, da ne zelim vec iti… Ker sem rekla, da ne zelim prejemati kakrsnihkoli tablet, saj se zavedam, da je zivljenjska situacija taksna, da sem potrta in da si bom poskusala opomoci, mi je predlagal, da naj poskusim s cajem sentjanzevko. Vesela sem, da sem imela priloznost se srecati z njim in da sem imela odprto srce, da sem sprejela, kar je bilo dobrega, in pustila tam, kar ni bilo zame.
Že 8 let prakticiram (japonski) Budizem Ničirena Dajšonina, in sem se tudi tokrat oprla na vero vase in premagala tudi to situacijo, ter obrnila strup v zdravilo. Ker imamo tedenska srecanja, mi je to zelo pomagalo, da sem lahko tam sproti delila svoje dogajanja, boje, bolecino in dobila podporo skupine. “Moja sreca je odvisna od mene. Jaz se odlocim zanjo!”
V treh mesecih sem si popolnoma opomogla, situacija se je resila, vendar z mojo globoko notranjo spremembo in sprejetja svojega dela odgovornosti. Vsakemu izmed vas, ki iscete pomoc pri psihiatrih, polagam na srce, da je “on/-a” samo tretja oseba, ki nam pokaze nacin, kako spremeniti sebe-se vedno je to nase delo, trdo delo. Ce ne je potem vse po starem, ko zakljucimo s terapijo.
In bolezen ali “taksne situacije” nam pridejo na pot, da zacnemo spostovati svoje zivljenje. In da resnicno nekaj spremenimo. Vse dobro vam zelim. 🙂
Pozdravljeni Mdon,
to je primer spoštljivega in argumentiranega komentarja. Ni treba da se vsi z vsem strinjamo, ampak se mi zdi krasen nasvet, da sprejmemo tisto kar nam je koristno, ostalno pa prijazno odklonimo. Srečno še naprej na vaši poti!
Lep pozdrav,
Pozdravljene,
ker sem pred časom sama iskala nasvet glede izbire psihiatra bom sedaj delila tudi svoje izkupnje, da mogoče komu olajšam situacijo.
Sama sem se borila z napadi tesnobe in paničnimi napadi, ki so se začeli pojavljati skoraj dnevo, vsak večer in najboljši nasvet, ki sem ga po 3 mesecih upiranja antidepresivov dobila od zdravnika na urgenci (po že ne vem kolikem paničnem napadu, ki ga nisem mogla umirit) je bil, da enostavno bom morala najprej pozdraviti telo, da bom lahko začela delati na psihi. Tri mesece sem se trudila z rednim gibanjem, pozitivno naravnanostjo, ampak enostavno več ni šlo. Telo je bilo v stresu, po pravici nisem niti vedela več od kod ta stres, doma imam urejen in zdrav partnerski odnos, stres v službi pa tudi ni bil tako pretiran, da bi se mi to dogajalo… in po tem nasvetu sem se odločila, da moram res najprej umirit paniko in potem raziskat kaj jo povzroča, ker sem bila že vsak večer v nizkem štartu kaj bo.
Tako sem izbrala dr. Faganelj But, tja nisem šla z visokimi pričakovanji, ker sem vedela da grem tja po tablete. Bila je zelo prijazna, razumevajoča, ampak kaj več kot 20 minut si ni vzela zame. Vsekakor to ni bila psihoterapija, ki bi jo potrebovala, tako sem se odločila, da bom začela obiskovati tudi psihologinjo, ki pa je samoplačniška, ampak mi je v kombinaciji z zdravili pomagalo.
Verjamem, da je dobra na svojem področju, vendar se zavedam, da imamo pri nas takšen sistem, da če se odločiš za zdravljenje z psihoterapijo si prepuščen sam sebi, kar seveda psihiatri niso krivi. Z doktorco se vidima na tri mesece, preverima kako stvari stojijo, če se je kaj izboljšalo in z januarjem bova tudi začeli zmanjševati antidepresive in videli kako bo brez.
Trenutno se počutim odlično, pri psihologinji sem se tudi naučila kako se uznajti v določenih situacijah, da se moram postaviti zase, ker sva ugotovili, da enostavo vzamem nase probleme ljudi, ki jih imam rada in se potem več ukvarjam s tem kako njim pomagat, kot pa sama s seboj. Tako, da sva začele reševati, da se pač umikam in počakam, da me ljudje prosijo za pomoč.
Sicer nisem zagovornica tablet in sem se jim kar nekaj časa upirala, ampak včasih res potrebuješ pomoč tudi v taki obliki in seveda jo moraš sprejeti kot začasno pomoč in ne nekar kar ti bo vedno na razpolago, ker le to te bo gnalo da zadevo rešiš.
Lp.
Nekako pa
Hvala Evko,
zelo koristna izkušnja.
Lep pozdrav in srečno na vaši poti okrevanja.
Spoštovani-e uporabniki-ce foruma,
Bila sem 2 x hospitalixirana v Mariborski psihiatriji. Moja diagonoza je paranoidna šizofrenija + še dodatno depresija in dodatne motnje.
Na psihiatriji so bili zelo fer in so se zelo trudili, za psihiatrinjo sem izbrala mojo odedelčno takratno zdravnico dr. Mirela Bata.
Izredno prijazna, polna razumevanja in vložila je veliko truda.
Potem so se je vse spremenilo ko je postala nadzorna zdavnica. Ni več imela dovolj časa za paciente, hitro me je odpravila in začela naročati na pregled 1 x letno. Meni se je bolezen poslabšala. Bila sem že nekajkrat v urgentni ambulanti. Moji zdravnici sem poslala e-mail, ampak ni odgovorila.
Ko sem bila čisto na tleh in nisem mogla na noge stopit sem klicala dežurno zdravnico v Mariborski psihiatriji ( je ne bom imenovala), vprašala kaj naj naredim ker mi bo počilo v glavi, mi je odgovorila naj grem na sprehod.
Ko sem končno po že odvisnosti od pomirjeval prišla na termin na pregled, moje zdravnice ni bilo. Nadomestna zdravnica mi je napisala 3x na dan pomirjevala katera ne povzročajo odvisnost.
Jaz pa rabim celovito obravnavo ker se vsako toliko časa zrušim v prepad.
Začarani krog. Celo mi je nadomestna zdravnica predlagala naj si poiščem drugega zdravnika ker moja zdravnica nima časa. Sem jo poslušala in sem se naročila steška srca pri dr. Bojan Filipič iz Maribora v upanju, da bom znjim imela takšen stik kot z mojo zdravnico. Nikoli je ne bi zapustila, ampak oddelčni zdravniki na psihiatriji so preveč zasedeni, da bi imeli śe čas za ambulanto.
Sicer se sama borim proti svoji bolezni in diagonozi. Včasih mi je uspelo, zadnje čase več ne. Če ne bi verjela, da je samomor greh bi ga že zdavnaj naredila.
Žal, sistem je takšen, da ni časa in prostora za psihično bolane ljudi. Zato toliko samorov tudi je. Tisti ki imajo čas so samoplačniško, ali premalo strokovni. To je moja izkušnja.
