Ko se ti ljudje zagabijo
Marsikdo bo rekel, da to ni mogoče in da je dansanes to enostavno tako. In da so ljudje takšni kot so in da je to normalno.
Meni ni.
Ko spoznam človeka in njegova umazana početja, se mi zagabi. Bolj ko ga spoznam, bolj se mi gabi in bolj se mi upira.
Ne govorim o malenkostih, ko nekdo hlasta ko je, ali zeha brez roke, temveč o tem ko ugotoviš kako nekdo načrtno in zahrbtno dela proti nekomu, kako izkorišča druge in z umazanimi igrami poneumlja vse okoli sebe. Nekdo, ki je pripravljan in natreniran vsako stvar obrniti sebi v prid in drugega označiti za neprimernega in grdega. Nekdo, ki svojo krivdo vedno zvali na druge. Nekdo, ki v življenju ni izrekel Oprosti sem se zmotil, moja napaka ali pd.
Gre mi na bruhanje od takšnih ljudi. In se sprašujem kako se tega odrešiti. Kako potem ohraniti dovolj distance da me to ne prizadane? Kako se zaščititi pred tem?
Ali je sploh možno, da se me takšna ravnanja ne dotaknejo?
Prej ko sem se bolj držala zase in imela omejen krog ljudi okoli sebe, sem se boljše počutila. Sedaj živim v okolju v katerem imam opravka z več ljudmi in vidim, da mi to škodi. Moram prinzati, da bolj ko sem sama in nimam preveč opravka z družbo, boljše se počutim. Rada sem sama. Včasih pa enostavno ne moreš izbirati. Sploh ko gre za delo.
Samostojnost in neodvisnost mi bolj paše. To, da si sama odločam o vsem in sama delam vse. Ne potrebujem mišljenja ali podpore ali drugih ljudi.
Psihologi in vsi terapevti mi poskušajo dopovedati, da vsak človek potrebuje družbo, prijatelje, sorodnike ipd. Jaz tega ne morem sprejeti. Kaj mi bodo sorodniki in družba katera pljuva po meni in se v njej ne počutim dobro? Zakaj bi se morala siliti imeti čim več prijateljev, če mi to ne ustreza?
Pozdravljeni,
no jaz vam ne bom svetovala, da imejte čim več prijateljev, fino pa je, da imate vsaj koga. Saj poznate ta verz: “Nekoga moraš imeti rad, pa če je le … ” Še Pehta, ki je živela v pregnanstvu je imela psa. Domače živali nam velikokrat nudijo podporo, nežnost, ko smo razočarani nad ljudmi okoli nas. V teh časih je bolj moderno, da imaš veliko prijateljev, pa bolj površinske odnose, da si bolj ekstroventiran, ampak nekaj je kar je moderno in nekaj je, kar človeku ustreza. In pomembno je, da vsak posameznik sledi sebi in svojim pristnim potrebam.
Dotakne se vas, ker ste nežni, ker ste čustveni, ker ste srčni. Seveda, pa je potem, ko se te stvar dotakne, potrebno iskati neko ravnotežje, koliko se s posamezno zadevo, na katero nimate vpliva, ukvarjati. Kako poiskati ravnotežje? To je zelo odvisno od vaše notranjega prepričanja, verovanj. Lahko si izmislite nek manjši ritual s katerim takemu človeku/situaciji zaželite najboljše in nato načrtno ne razmišljate več o tem. S tem, ste naredili nekaj dobrega, nato pa pustite življenju, da bo le ta s svojo modrostjo uredil, kot je potrebno tudi tam, kjer mi ne vidimo smisla in pomena.
Zelo pomembno je, da za proti utež vseh teh ljudi, za katere pravite, da izvajajo umazana početje, vidite/opazite tudi ljudi, ki počnejo dobre stvari. Da vas ne bo zagrenila črnoglednost. Vedno se kaj najde, če le iščemo in imamo odprte oči.
Želim vam veliko lepega!
Mateja Debeljak, Društvo VseDobro