Imam problem, da sem preveč občutljiva in se počutje drugih ljudi prenaša name. Npr. šef pride slabe volje, je osoren in zbadljiv, agresiven, in se jaz zaradi tega slabo počutim. Kot da bi to njegovo obnašanje prešlo name, se nalimalo name in me potem spravilo v slabo počutje.
Kako se od tega zaščiti? Kaj lahko naredim?
Gre za to, da podležem agresivnim in zagrenjenim ljudem. Konkretno, imam šefico, ki je neznosna, prikrita agresivnost, posledica zagrenjenosti. In me ubija, dobesedno. Prav želodec me boli zaradi nje. Ne morem pa se ji izogniti. Na srečo se vidiva le 3 dni v tednu, samo tiste dni me res zna spraviti v slabo voljo. In sicer na način, da vedno najde kakšno napako (tudi nenapako) zaradi katere se spravi name. In me spravi v obup. In potem traja kar nekaj časa, da si opomorem. nekaj časa sem imela mir pred njo, sedaj pa sem spet v krogu.
Gre pač za osebo, ki potrebuje nekoga, da strese svojo jezo in zagrenjenost. Razlog, način in čas ni pomemben, važno da ona zlije svojo žolč na druge.
Mene pa to prizadane in name vpliva negativno, psihično. In ne vem kaj naj naredim, da se od tega distanciram in zaščitim.

Pozdravljeni,

mogoče je pa vaša šefica premalo občutljiva, tudi tako se lahko pogleda na vajin odnos. Kakšen človek pa si, da svoje frustracije sproščaš na ljudeh okoli sebe? O.k. vsakemu se to kdaj zgodi ampak stremi se k temu, da smo drug drugemu vir navdiha ne pa, da si izberemo nekoga, ki je odvisen od nas, in se čistimo na njem. Ali vaša šefica spada v kategorijo dobre družbene ovce? To med drugim pomeni, da ji je hierarhija odnosov zelo pomembna in ne bo nasprotovala ljudem, ki jih ocenjuje, da so višje v hierarhični lestvici od sebe, in bo ljudem, ki jih ocenjuje, da so nižje na lestvici, zelo pogosto, če ne ves čas, dala vedeti, da so nižje od nje. Če je temu tako, si lahko na papir narišete svojo šefico kot ovco. Seveda tako, da ona tega ne bo videla, vi pa boste to videli, kadar se bo znašala nad vami in boste tako vso situacijo videli manj grozno. Zdaj bo kdo rekel, da to je pa res neprimerno. Toda, s tem se nič ne škoduje, s tem, da kar počne ona vam, škoduje. Lahko si tudi samo v mislih predstavljate podobo in jo ne narišete, če obstaja možnost, da lahko ilustracijo odkrije.
Če boste želeli, da ugotovite, zakaj padete v vlogo nekoga, nad katerim se nekdo znaša, in posledično se naučili to preseči, bo potrebno, da se vključite v nek daljši svetovalni proces.
Težko vam rečem, kako začeti postavljati mejo, saj vas osebno ne poznam in vedno lahko tvegate službo s spremembami obnašanja, ki niso premišljena. Tako kot opisujete, gre v zadevi za mobing. Ste razmišljali, da bi o odnosu vaše nadrejene govorili s kakšnim odvetnikom, zastopnikom sindikata? Kaj pravijo vaši sodelavci/sodelavke? Se tudi na njih znaša ali sam na vas?
Za gašenje požara, ne pa tudi njegovo dokončno odpravo, je pomembno tudi, da obdržite pozitivni pogled nase in na svoje delo. Da ne boste, če vas pogosto kritizira, dobili občutek, da ste slaba delavka. Priporočam, da si vsak dan, preden greste iz službe, napišete nekaj, npr. pet stvari, ki ste jih ta dan dobro opravili. Lahko tudi naredite kakšno dobro delo sodelavcem, lahko je le topel nasmeh in to dodate na seznam.
Pomembno je tudi, da potem, ko pride na vas ta energija, in to ne pomeni, da ste preobčutljivi, to so paketi, ki se prenašajo, je pomembno, da se vi te energije znebite in da jo ne kopičite v želodcu kot bolečino.
Bi zmogli šefici v prijaznem tonu ubesediti, kaj se dogaja v vajinem odnosu? Npr., tole bo eden od primerov. Gospa …..- (ne vem kako ji je ime,) zdajle pa potrebujem iti na zrak, ker me je močno prizadel vaš odnos do mene, to da ste se zdajle drli name. Seveda so lahko njene reakcije različne, lahko se jo dotakne, lahko se še bolj razjezi, lahko vam reče, da se preveč občutljivi…Samo dejstvo je, da v službi ne sme nihče doživljati kričanje, žaljenje, četudi je naredil napako. To se lahko pove na primernejši način. In pomembno je, da vi poveste kaj potrebujete in česa nočete. Ampak še enkrat bom napisala, lažje bi vam svetovala, če bi vas poznala. Kako se vam to sliši? Si lahko predstavljate sebe, da naredite kaj takega, poveste, kako se počutiti ob njej na prijazen način?
Seveda obstaja načini, kako se zaščititi pred negativnimi energijami, če boste iskali, boste že na spletu gotovo kaj našli. Npr., da si predstavljate, da ste v ovoju in podobno. Meni fina aktivnost v takih primerih je, da 30 dni vsak večer preden greste spat, pred ogledalom govorite, kaj vse privoščite svoji šefice. Če je vsa živčna, potrebuje mir in notranjo harmonijo. Tako govorite pred ogledalom: ljuba …… želim ti, da v sebi občutiš mir, … Na začetku, vam bo vse zlagano, saj se vam bo upiralo, z vajo, bo postalo vedno bolj pristno. Poskusite, zgubili ne boste nič.
Kar vam želim sporočiti je to, niste preveč občutljivi, deležni ste neprimernega obnašanja s strani vaše nadrejene, ki bi v svoji vlogi morala izkazovati podporo ne pa to kar počne. Njeno vedenje ni primerno. Upam, da boste s pomočjo ljudi, ki vas razumejo in podpirajo našli pot ven iz težave.

Mateja Debeljak, http://www.vsedobro.si

Draga gospa Mateja,
upam, da se zavedate kako modri ste. Vaš odgovor je kot lek za rano.

Ta ženska, moja šefica, se znaša nad vsemi pod seboj. Nad tistimi, ki so nad njo se ne, ker se zaveda da je ˝ta spodnja˝. In seveda, vso svojo jezo in frustracije zliva na nas, ki smo jo dolžni prenašati. Po moji oceni se počuti ogroženo in zato mora vsakega potlačiti.

Na začetku tega nisem takoj dojela, sem imela opravka z drugimi stvarmi. Kasneje, ko se je to bolj intenzivno začelo, sem bila prizadeta. Ob eni priliki sem se v službi zjokala. In seveda so to vsi videli. Njega reakcija je bila, da to kar je ona rekla in naredila ni bilo namenjeno meni osebno, češ ne gre zoper mene osebno in jaz tega ne bi smela tako razumeti. Potem se je malo umirila. Nekaj časa sem jo kar nekako prenašala, sedaj pa so se začele spet serije njenih izpadov.

Ona se tako obnaša do vseh do katerih se lahko. Je oseba, ki lahko svoje razpoloženje spremeni v sekundi. Zdaj se z menoj krega in me nadira, tako potiho skozi zobe, da nobeden ne sliši, takoj ko se nekdo približa pa je vsa nasmejana in sladka. In je težko sploh dokazati kaj počne in kako se obnaša do nas. Ona to počne z vsemi. Z mojo sodelavko, s katero sva na enakem nivoju počne enako. In moja sodelavka to doživlja na enak način kot jaz. Ni pa oseba, ki bi se zoperstavila. Takoj ko začnem kaj raziskovati in omenim da bom šla do ta glavnih šefov je kriza. Ona mi je sama povedala, da ona ostane tiho. Tukaj je že štiri leta in je videla kako so potem sodelavci ostali brez službe takoj, ko so se kaj pritožili.

Zadnjič mi je prekipelo in sem od direktorja zahtevala Priporočilo. Istočasno sem se prijavila za eno delovno mesto in so takoj izvedeli. Nakar sem bila poklicana na sestanek k direktorju (lastniku firme) kakor tudi moja šefica. Sem povedala, da zadeve gredo v narobno smer, da nekaj ni Ok., da me kar naprej obtožuje da delam narobe, da sem konstantno v stresu zaradi tega, da se tudi sodelavci do mene obnašajo grdo. Moja šefica je določene situacije potrdila. Nisem upala povedati vsega, ker ne vem kakšni so odnosi zgoraj in kaj se v resnici dogaja zgoraj. Ali ona to počne vedno (že 10 let dela tle) in lastniki vedo za njeno obnašanje in jim to ustreza zato jo še vedno držijo, ali pa sploh ne vedo kaj se dogaja. Šefi drugih oddelkov si tega ne morejo privoščiti ker so vsem na očeh, naš oddelek pa je bolj izloliran in se lahko marsikaj skrije. Med pogovorm so lastniki takoj zaćeli spraševati kaj se v resnici dogaja in če takšne reakcije dobivam samo prek nje (da se sodelavci pritožujejo čez mene). Potem so njej rekli da ne ravna ok, da bi se morala postaviti zame in me zaščititi od drugih sodelavcev in da je vse skupaj predaleč šlo, da bi ona morala prej ukrepati. Potem so me prosili, da naj napišem vse situacije zaradi katerih me je ona obtožila napak in se bomo čez dva tedna spet sestali. Vmes pa so objavili potrebo po delu, za moje delovno mesto. Sama ne vem kako naj rvse skupaj razumem. Seveda lastniki ne želijo da okoli govorim slabo o firmi in želijo točno vedeti zakaj iščem drugo delo. Če bi rekla, da enostavnoimam dovolj in to ni zame, se ne bi kaj preveč ukvarjali z menoj. Ker pa sem povedala, da nekaj ni bilo korektno do mene, so takoj odreagirali.

Svojo šefico sem vprašala, če je to zamena zame. Je rekla, da ja. So videli, da iščem delo in se hočejo pripraviti, za njih to pomeni da grem stran. Če želim ostati, se pač moram pogovoriti. Z lastniki se v tem času nisem niti videla, nekaj čudnega je bilo te dni v zraku. Sedaj sem totalno na tleh. Seveda brez dela ne morem biti. Če ne drugega moram potrpeti toliko časa dokler ne dobim kaj drugega. Pišem en dopis lastnikom v katerem predlagam da se dogovorimo tako, da do konca leta ostanem in skupaj vidimo ali sem primerna za to delo. Če nisem, oziroma skupaj ugotovimo da mi res ne gre, potem pač oddidem mirne vesti. Obenem bom prosila, da mi pomagajo oziroma da imam osebo v firmi s katero se posvetujem ko bo kriza.

Če sem čisto iskrena, sedaj ko sem pisala dopis mi je bilo enostavno slabo v želodcu. Tako sita sem arogantnih in agresivnih ljudi, da mi gre na bruhanje. Najedla sem se te žolči za celo življenje. Po naravi sem zelo mirna in tiha oseba in me takšne stvari spravijo na rob.

Zakaj se takšni ljudje znašajo nad menoj? Dobro vprašanje. Ker sem imela nasilnega očeta, ki se je fizično in psihično znašal nad menoj in se nisem znala nikoli pred tem zaščititi (kot otrok) niti je obstajal v mojem življenju človek, ki bi me zaščitil. Velikokrat mi gre na jok ko pomislim, da sem več kot polovico življenja peživela v nasilju, sama po niti pod razno nisem nasilna niti agresivna niti arogantna oseba.

Ne vem. Premisliti moram kaj narediti. Ali sploh povedati po pravici in resnico ali pa se enostavno odmakniti in čimprej iti stran od tle. Toliko ljudi je zaposlenih z menoj, vidijo kaj se dogaja in so vsi tiho. Zakaj bi jaz bila črna ovca. Verjetno bom v vsakem primeru zgiubila in ostala brez dela, drugi pa bodo tiho in ne bodo utrpeli nobene škode. Tako zadeve gredo pač dandanes. Na žalost.

Pozdravljeni,

iz vašega pisanja prepoznam, da ste tudi vi v stiku s svojo notranjo modrostjo. Včasih vas obilica čustev malce odnese od stika s to modrostjo, toda znate se ponovno povezati z njo. Kdo bi vedel, kako bi bilo najbolje postopati. Saj veste, kaj vam bom svetovala, če ste na forumu Vrnitev k sebi. Poskušajte čim bolj povedati svojo resnico, svoj vidik, svoje doživljanje, seveda pa je pomembno, da ne mečete bisere svinjam, saj me razumete ne, zavarujete se, koliko se razkrijete, koliko svoje nežne notranjosti podelite z drugimi. Vsekakor je to ena od vaših življenjskih lekcij, poligon nenehnega učenja. Lekcijo boste najbolje osvojili, če si boste dovolili doživljati, to kar se bo v vas porajalo, istočasno pa si boste dajali oporo oz. si jo poiskali zunaj vas. Pomembno je tudi, da z razumom krmite med čustvi, da vas popolnoma ne prežamejo. Da znate odklopiti, pa zopet priklopiti. Super se mi zdi vaša ideja, ki ste jo predstavili v firmi, da imate na razpolago osebo, s katero se posvetujete, ko je kriza. Zavedajte se, da je toliko resnic, kot je ljudi in da imamo vsi pravico do svoje resnice. Seveda je potem v skupini dogovor ali pravilo, katera resnica ima kdaj prednost, toda pomembno je, da ni nasilja, da vlada spoštovanje. Oh, lahko bi vam pisala ure. Toliko je za povedati.
Napisala bom še tole. Nekaj dni nazaj sem gledala film Štiri peresa. Sicer sam film ni, vsaj zame, nek presežek. Sem pa ujela nekaj dobrih utrinkov. Film govori o tem, kako je bilo konec devetnajstega stoletja v Angliji, ki je bila mogočna kolonialna sila, sramota, če je posamezni moški zavrnil, da se gre v tujino bojevati za svojo kraljico in za večanje ali vsaj vzdrževanje imperija. Sramota za družino, družina se je takemu moškemu odrekla … Tralala. Drama: nekdo noče umreti za kraljico… No v tem času, se nam zdi, kakšne ovce so bili, da so se tako medsebojno obnašali. Kako so bili lahko tako neumni, da so podlegli taki bedariji. Ampak zelo naivno bi bilo pričakovati, da v tem času nismo ovce, kajne. In ne počnemo podobnih bedarij, kot so jih takrat, da so se medsebojno zavračali, ker je bil nekdo tako pameten, da je rekel, da se ne gre bojevat. Mogoče, če bo družbi uspelo, da zmaga plemenitost, če malce poenostavim in ne temne sile ega, 🙂 bodo čez čas gledali na naš čas in se čudili: le kako so bili tako neumni, da so ves čas medsebojno tekmovali. Kako so se ves čas primerjali med seboj, kdo ima boljši avto, kdo ima boljši položaj, kdo je lepši, kdo je bolj duhoven, kdo dalj skoči, kdo ima bolj uspešne otroke, kdo je bolj pameten, … Kako so dovolili, da so jih tako zapeljali. Namesto, da bi skupaj stopili in branili svoje pravice po tem, da so kar so, da lahko živijo svojo resnico, da ohranilo svoje okolje, da obdržijo svobodo, … Le kako so dovolili, da so verjeli, da nismo vsi enakovredni.

Lep pozdrav, mislim na vas.

Mateja Debeljak, Društvo VseDobro