Pozdravljeni,
moje vprašanje je sledeče – že več kot leto dni sem na Zolrixu in Ansilanu. To mi je predpisal psihijater. Sedaj se zaradi, sicer že dolgoletnega tresenja rok, zdravim tudi pri nevrologu. Sprva mi je predpisal Propanolol, ki pa mi ne pomaga. Sedaj mi je predpisal Asentro in občasno Xanax. Zanima me kakšno je Vaše mnenje glede sočasnega jemanja vseh teh zdravil? Malo me skrbi, ker se mi zdi, da pri svojih 26ih letih dobivam vse več zdravil, ki se potem izkaže, da nimajo učinka. Ko sem to rekla psihjatru mi je rekel, no pa probaj brez pa boš videla kako bo. Zato se obračam na vas in prosim za mnenje.
Lep pozdrav!

Pozdravljeni,

prvo kar mi pade v oči, je da jemljete dva zdravila iz iste skupine zdravil, Ansilan in Xanax sta oba benzodiazepina, in ni razloga da bi jemala oba.
Drugo je, jemljete Zolrix ki je antipsihotik, niste pa napisali zakaj. Ste imeli psihotično epizodo? Ne omenjate. Asentra pa je antidepresiv ki ga pogosto predpisujemo pri anksioznih motnjah. Zolrix in Asentra se lahko jemljeta istočasno, če obstaja indikacija.
Torej, manjkajo mi ključni podatki. Zakaj jemljete antipsihotik, ali se je tresenje rok pojavilo pred jemanjem antipsihotika in zakaj jemljete Asentro, so morda ocenili da je tresenje rok posledica tesnobe? Skratka, brez pregleda težko razvozlam to zgodbo. Tudi napisali niste, kakšne simptome imate sedaj, ko jemljete vsa ta zdravila. Mogoče malo bolj opišite situacijo?

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,
Ansilan, ki ga jemljem redno mi je predpisal psihiater medtem ko mi Xanax predpisal nevrolog in to občasno, ne redno. To, da sta iz iste skupine zdravil me ni opozoril nihče, jaz sem nevrologu povedala da jemljem Ansilan in Zolrix pa mi je vseeno to predpisal. Kar se tiče tresenja rok, to se dogaja že iz osnovne šole sedaj sem stara 26. Nobeno zdravilo od omenjenih tega ni preprečilo. No, za Asentro ne vem, ker sem šele začela jemati. Kar pa se Zolrixa tiče… iskreno nevem, psihiater nikoli ni izrecno omenil da sem imela psihotično epizodo, niti nisem prepričana kaj to je? Žal pa nimam pri sebi izvidov, da bi vam natančno diagnozo povedala. Če na kratko opišem svoje probleme – ti izvirajo že iz najstniških let. To so depresivna stanja, anksioza, nekako sem posledično tudi zelo shujšala. Vse skupaj je prišlo do kritične točke, ko sem bila v nasilnem razmerju in ko se je na koncu to tudi končalo. Vse skupaj je spremljala tudi paranoja in pretirana prepričanja, da mi ljudje želijo škoditi, da me opazujejo in podobno. Še danes nisem prepričana ali je to res ali je vse v glavi. Dneve sem večinoma preležala in prestradala v kombinaciji z obsesivnim kajenjem marihuane (sedaj sem s tem prenehala) in popivanjem. Spomnim se, da je psihiater omenil, da se bom po Zolrixu zredila. In res sem iz 45kg prišla na 60kg. Danes so stvari malo boljše, redno hodim tudi na psihoterapije, še vseeno pa to ni to…še vedno zapadam v depresivna, anksiozna, paranoična stanja, čeprav sem res vložila ogromno truda in energije v to da bi bilo bolje + tablete itd. Enostavno imam občutek da nič več dejansko ne pomaga…
Upam, da sem sedaj malce bol razjasnila problem.
Hvala za odgovor!

Pozdravljeni,

verjetno je ta vaša paranoja bila ocenjena kot psihotična epizoda (to so zdaj ugibanja, ne jemati tega preveč resno). Če ste bila hospitalizirana, bi moralo vse pisati v odpustnici, tudi odpustna diagnoza, včasih je napisana samo šifra. Glede na to, da ste veliko kadila marihuano, je možno, da je to bil sprožilni dejavnik, včasih je psihoza tudi samo posledica stresa pri bolj krhki osebnosti. Vsekakor vam bo psihoterapija pomagala in v njej ustrajajte. Če boste imela bolj natančne informacije glede vaših diagnoz, bom znala morda nekaj več povedati. Predvsem je pomembno zaradi česa jemljete antipsihotik, kot vzdrževalno zdravljenje po psihotični epizodi, ali morda kot stabilizator razpoloženja?

Lep pozdrav,

Prosim pomagajte.ze deset let delam v eni firmi i zaradi stresni situacija sam dobo strah da grem delat.na bolniski sem in ze 20 dni pijem paroksat dali mi bo pomagao.prosim moje je zivljenje postalo grozno najrajse bi da me ni ali imam mejhne otroke i dusa me boli.pride mi da se ubijem ali ne morem

Pozdravljeni,

antidepresiv bi moral prijeti, v naslednjem tednu ali dva. Ne morem pa vedeti, ali vam bo odpravil vse strahove v tako kratkem času. Priporočam vam, da se že zdaj naročite k psihiatru, za primer, da vam antidepresiv ne bo dovolj pomagal, in vam bo bolniška potekla. Razumem, da ste v tako hudi stiski, da tudi na samomor pomišljate, ampak za to res ni razloga. Vse težave so rešljive, samo smrt je nepovratna. Pišite mi kako vam gre…

Lep pozdrav,

Hvala za odgovor.mam psihijatra redovno grem in mi pravi da bo pomagao paroksat ampak jast gubim nado.26.bi so delat po stiri ure dobo sam odlodjbo pac se bojim kak ce ne bom mogal spoh iti.ko spijem leksilium strahovi zginu neki casa.samo bojim se ovisnik da ne postanem.amak kaj cu ce bom moral delat bom spio.prosim povejte hoce li paroksat z vremenom te strahe ukloniti.

Se enkrat gospa hvala za odgovor.tako se bojim da bom takav ostao.imam velik ljudi oko sebe koji me maju radi za njih se moram borit.nekad mislim da sam lenuh a pre sam bio pridan delavac i svi me cene u sluzbi.izgubim upanje u antidepresive kjer sem vec pio asentro pa mi ni pomagala.dali bi mi suocavanje sa strahom pomoglo.hvala vam puno

Pozdravljeni,

razumem, da ste v stiski in potrebujete vedno nova zagotovila, da bo vse v redu. Vse sem vam že napisala v prejšnjem odgovoru. Zdravila ne primejo takoj, potrebujejo nekaj časa da se učinek sploh opazi in te čas je za nekoga ki trpi vsak dan in vsako uro zelo težak. Žal, vam tega bremena nobeden ne more prevzeti, in boste moral sam iti čez to. V tem začetnem obdobju bodo pomirjevala pomagala, da zdržite najhujše. V prihodnosti, če se bodo strahovi ponavljali in zdravila ne bodo dovolj učinkovita, boste poskušal tudi s psihoterapijo ki je enako učinkovita kot zdravila pri zdravljenju depresivnih in anksioznih motenj in ta dva pristopa uporabljamo sočasno v hujših primerih anksioznosti.

Lep pozdrav,