V zakonu sem z možem, ki ima narcistično osebnostno motnjo. Kljub temu, da ga poznam 15 let in sva poročena 10 let, sem šele pred kratkim spoznala, da živim z osebo, ki se ne bo spremenila.
Najina največja težava je v njegovi pozornosti in v spolnosti. V fazi idealizacije me je tipično zasipal s pozornostmi, mi pumpal samozavest in si me veliko želel. Vse se je nekako spremenilo, ko sva začela skupaj živeti, še bolj ob prihodu otroka. Sexala sva samo takrat, ko je bilo njemu do tega in to meni ni bilo dovolj. 1x na mesec ali če sem ga pustila pri miru še dlje. Izgovarja se na nizek libido, utrujenost, glavobol. Mislim, da mu je še najhuje, če jaz predlagam. Sicer sem v spolnem aktu z njim dolgo uživala, zadnje čase me pa izredno moti ta njegov hudičevski nasmešek, ko misli, da je bog, če me zadovolji. Občutek imam, da sexava še samo zato, da mu dam jaz mir.
Zanima me vaše mnenje glede zvestobe. Ali je človek, ki je lažnivec, manipulator, prevarant, možen ostati zvest svoji ženi? Zna spletkariti in v tem je zelo dober. Zmožen je bil lagati družini, da hodi v šolo in celo na fax. Brez sramu se zaposliti s ponarejenim spričevalom, meni lagati za kredit, neplačevanje položnic. Da bi položnice plačali, sem dala svoje prihranke (manipulacija).
Vendar zatrjuje, da mi ne laže in da mi je bil vedno zvest (to, da me je na začetku zveze enkrat prevaral se ne šteje). Ne najdem nobenih oprijemljivih dokazov. Ali je tako dober v skrivanju, ali je čas, da vključim profesionalca, ki mi končno dokaže, da sem še tu nasedla. Finančno si ga težko privoščim in seveda bi hitro ugotovil za manjko denarja.
Sicer pa sem ob brskanju na netu našla, da je zadrževanje sexa in pozornosti do partnerja lahko tudi eden od načinov manipuliranja. To sem tudi ugotovila, če sem bila pridkana in sem ga hvalisala, potem mi mogoče le ni bilo treba čakati en mesec.

Predlagam forum Psihiatrija, pa vujdi dokler nimaš otrok, ker bo sam še slabše …

Hm, kaj te pravzaprav moti v vajinem odnosu oz. kaj bi rada?
Samo dokaz, da te ne vara, in boš srečna, ali te moti njegovo vedenje na sploh?

Pozdravljena!
Matic Munc je eni svojih kolumn na temo MOM/NOM napisal približno takole: Ko ugotoviš, da imaš opravka z osebo, ki ima MOM/NOM, nemudoma pograbi telefon in denarnico ter zbeži od nje, pa magari samo v gatah.
Morda bi si prebrala zgodbe (ali vsaj del njih) na tem forumu, ki smo jih pisali svojci in nasvete GitteAne. Vse, če ne večina so si tako podobne, pravi post-copy.
Vse dobro želim!

Kar se tice spolnosti lahko na netu poisces clanke : Sam Vaknin, cerebral narcissist.

Sicer pa me je groza, ko berem tvoj prispevek, kaj vse ves o mozu in si kljub temu z njim. What!?

Vsec ti je tak laznjiv, prevarantsku karakter? Oz osebnost… A ves, mi tipi pravimo, ce je varala onega bo tudi tebe. Zakaj? Ker ne vara zaradi drygega, ampak zaradi lastne osebnosti. Pac tako resuje stisko..

Še tukaj…
Berem kako nekateri avtorico obsojate “bogi otrok ob takih starših”…
Nikar. Obtoževanja in samoobtoževanja je in še bo v njenem življenju veliko.
Živeti z narcisom je hudo. Še težje pa je vso bedo takega življenja ubesediti, razložiti. Žrtve (ja žrtve) narcisoidnega odnosa se srečujejo s popolno meglo, kaosom v partnerjevi in svoji glavi. Na prvi pogled se zdi, kot da iščejo izgovore zase in za partnerja. Begajo med dobrim (na začetku je bilo veliko dobrega) in slabim. Dobro in slabo se menja, dokler ne ostane samo slabo. In takrat je konec. Konec s samopodobo in samozavestjo, konec igre “dobrega partnerja”, maska pade in pogled na spako pod masko je kot bi zagledal nekaj sluzastega in smrdljivega. In takrat se začne ta prava beda. Samoobtoževanje, razočaranje, strah, žalost, predvsem pa nezmožnost racoinalnega razmišljanja. Podre se vse v kar si prej verjel. Ne veš kaj je bilo laž in kaj resnica. Hkrati pa si želiš dobre stare čase.
Vse skupaj je tako zblojeno in umazano in če sam nisi NOM ali MOM, niti dojeti ne moreš.
Avtorica tebi pa ponovno polagam na srce: poišči si terapevta, ki NOM pozna.
Preberi zgodbe na tem forumu. Izobražuj se.

OMG, kako dobro in resnično opisano.

Hvala za vasa mnenja. Res se selo samoobtozujem ze dolgo casa. Ce se ne, me on hitro spomni, da sem jaz za vse kriva. Koliko energije sem vlozila v ta odnos ve resnicno samo nekdo, ki je izkusil podobno. Kolikokrat sem sla v solzah spat, ko je on zraven mirno spal. Koliko denarja sem mu dala, ko ga ni imel. Zdaj, ko ga ima mu je pa samo ego zrasel in me se s tem manipulira.
Hodim na terapije, se zdravim za depresijo in upam na boljsi jutri. Ni vse samo slabo. Oce je dober in veliko stori za njiju. Sam je iz locene druzine in pravi, da nic ne zaznamuje otroke bolj kot locitev. Njega je ocitno zelo. Ce vam po pravici povem, se ga bojim. Ogromno sem prebrala na internetu in z njimi se baje boj ne konca niti po locitvi. Vedno zmagajo.

Sočustvujem s tabo in vem kako to je. Vprašanje ali te vara ali ne, je tukaj skoraj brezpredmetno, kot lahko tudi sama vidiš. Morda bi odgovor, da najverjetneje počne tudi to prinesel le trenutno olajšanje, da pa vendar le nisi vsega ti kriva in da se vsaj glede tega ne bi obtoževala. Pa vendar…žal sem osebno mnenja, da v takem odnosu ni za vztrajat, ker ubija….počasi, a zelo vztrajno…z občutkom krivde, s podrto samozavestjo, s podrto ženskostjo – ko zavarča sex s tabo in kadar že sexata se verjetno večkrat po odnosu počutiš bolj zlorabljeno in na robu solz kot pa zadovoljeno, depresijo in popolnim sesutjem lastne biti. Ni vredno. Strah je na mestu, ga poznam in je še kako upravičen. Pa vendar…naj te ne ohromi. Ločitev je stresna za vse vpletene, ne samo za otroke, pa vendar verjamem, da je za otroke bolje, da imajo ločene starše in v tvojem primeru mamo, ki je srečna, hodi po svetu z dvignjeno glavo in nasmeškom na obrazu, kot pa družino, ki je skupaj, mama pa je samo senca same sebe…. Ti pa iz lastne izkušnje povem, da se boj z njimi ne konča niti po ločitvi….ne bi pa bila tako zelo prepričana o tem, da vedno zmagajo. Ker neki je…ko nisi več vpet v ta odnos imaš vsekakor večjo moč…je pa dolga pot do tega, da se znova sestaviš, košček za koščkom in da se naučiš postavljati meje. Jasne, odločne, ostre….tega se tudi sama učim. Gre počasi, a se ne predam. Vso srečo 🙂

Narcisi nikoli ne zmagajo. Ne v resnici. Predstavljaj si njihovo praznino, nezmožnost čutiti, se iskreno veseliti majhnih stvari. Kako naporno mora biti verjeti lastnim lažem in hkrat paziti, da se ne izdaš. Kako naporno je vedno znova iskati novo žrtev… Zmaga? Nikakor ne.
In ja, nikoli se povsem ne moreš znebiti sence narcisa. Vedno bo nekje v podzavesti. Ampak, ko se osvobodiš in ne dovoliš več da kroji tvoje življenje… Uffff na novo zadihaš. Bogatejši, bolj izkušen, sposoben veseliti se mičkenih stvari (ki jih prej niti videl nisi), predvsem pa svoboden biti to kar si in se ob tem dobro počutiti… Evo to je zmaga.
In ti to lahko. Tvoj narcis pa bo vedno ostal isti. Se pravi daleč od zmagovalca…

Še glede boja pri ločitvi bi nekaj dodala: misel na kakršenkoli boj z narcisom je pametno takoj opustiti. Ker glede na to, da narcis nima emoatije in vesti, dejansko ne izbira sredstev za boj. In druga stran, ki je kot prvo od življenja s tako osebo že tako na tleh, hkrati pa čuti empatijo in ima vest nikoli ne bo posegla po narcisu enakovrednih sredstvih. Če pa že, jo bo vest slej ko prej požrla in šla bo preko sebe… To je vnaprej izgubljena bitka, če se ima v mislih odkrit “spopad”. Najboljše orožje je, da se vojne niti ne greš. Ignoranca, neodzivanje na provokacije in rahel namig, da je blefiranje tik pred razkritjem… To jih utiša. Odrito odzivanje na provokacije, bitke in dokazovanje lastnega “prav” jim da samo dodatno municijo. In stavek “no a vidiš da si bla bla bla blaaaa”.
Moja strategija je bila umik, zdravljenje in izobraževanje. Šele ko sem vedela s kom imam opravka sem vložila tožbo za ločitev. Brez besed. In ja še danes po več letih pridejo do mene njegove “lepe” misli o meni. Zgodbic kar nekaj. Ampak jaz vem da je uboga para, ne reagiram. Vem kaj je res in kaj ne. Veliko se lahko naredi za svobodo. V prvi vrsti pa si je potrebno priznati koliko je ura in poiskati res dobro pomoč.

Tudi jaz sem bila v resni in dolgotrajni zvezi z moskim, ki me je od samega zacetka zasipaval s pozornostjo, komplimenti, odprtostjio, duhovitostjo in navdusenostjo nad menoj. Pocutila sem se popolnoma varno, sprejeto, ljubljeno, brez kancka dvoma v njegovo pristnost in iskrenost. Uzivala sem v njegovi dobroti in odprtosti vedno in povsod. Prepricana sem bila, da sem srecala sorodno duso, s katero se bova skupaj razvijala in cvetela do jeseni najinega zivljenja. Najin odnos je bil na zunaj in tudi med stirimi stenami videti brezhibno popoln. Potrditev najine brezmejne srece sva dobivala tudi od zunaj, ljudje so naju imeli za srecen in cudovit par. Vse med nama je bilo odlicno, tudi seksa, objemov, dotikov in poljubov neskoncno veliko. Vse se je zdelo brezhibno, po prvih nekaj mesecih se je zgodil prvi manjsi nesporazum, za katerega se je zdelo, da naju je samo se zblizal. Tako zaverovana in zasanjana sem bila v svojo sreco, da sem zamahnila z roko in sama sebe posteno okarala, ko sem nekaj hotela narediti po svoje in ga presenetiti, on pa se je strahotno razjezil na mene. Ob tem sem se pocutila krivo, nemocno, krhko, a sem vse skupaj potlacila in sla z nasmehom naprej. Ostajala sem slepa, ceprav so se njegovi izbruhi cez cas zaceli subtilno stopnjevati, za vse to sem krivila sebe, njega pa povelicevala, saj je bil, razen v redkih trenutkih, se vedno cudovit in nepopisno dober do mene. Kadar je hotel priti na plano dvom, sem ga takoj utisala z mislijo, ces kaksno “napako pac mora imeti. Ko se je zgodil tisti usodni izbruh, sem po internetu nasla MOM. Le nekaj trenutkov sem rabila, da sem modro ugotovila, da pri nama pa ni tako zelo hudo in da sedaj pa ze res pretiravam. Zacela sem se bolj intenzivno ukvarjati s svojimi custvi, saj se mi je zdelo, da jih ne znam prav nadzorovati. Se kar nekaj budnic v daljsih caovnih presledkih sem rabila, da sem koncno na siroko odprla oci in si priznala, da nisem s svojo izjemno prilagodljivostjo in slepim zaupanjem v najin odnos problematicna samo jaz, ampak tudi moj ljubljeni moski. Moj svet se je nenadoma zrusil kot hisica iz kart, o cemer z njim nisem govorila, saj bi to bilo za njega samo moja neutemeljena paranoja. V tem casu je bilo najino seksualno zivljenje ze na popolni nicli, zato sem se s prebiranjem tega foruma nekoliko lazje trgala od njega in se po zadnjem izbruhu koncno odtrgala iz njegovega primeza. Sedaj celim svoje rane, kolikor vem in znam, dobivam znanje s tega podrocja. V najvecje olajsanje mi je spoznanje, da imam za seboj zivlljenjsko solo, ki jo lahko delim z vami. Najtezja pa je lekcija, kako naj se imam iskreno rada v slehernem trenutku, saj sem toliko let zivela v iluziji, da je romanticni odnos z moskim tisto, kar rabim za svoj osebni razcvet. Hvala vsem, ki ste prebrali mojo zivljenjsko zgodbo.

No … sam sem potreboval kar nekaj let, da sem spet zadihal in ja … boj z NOM je obsojen na propad in te izčrpa tako fizično, kot psihično, ker so tako ali tako največji revčki … oni.

Edino zdravilo … popolna prekinitev odnosov (in ne dvigniti telefona in/ali odpisati tudi, če je 100 klicev na dan), po možnosti samo preko odvetnikov, če se da.

Pri dilemah ali se ločiti ali ne, se vedno odločamo za manjše zlo. Nikdar pa ni rešitev odrešujoča za vse. Po ločitvi pa narcisi VEDNO komaj čakajo prepire, kaos, tožbe…. To je voda, v kateri znajo čudovito plavati.
Kaj je torej manjše zlo za tvojega otroka? Vsekakor manj postravmatskih sindromov….

Tanjica, narcisi so izvrstni manipulatorji, ki so sposobni narediti takšno meglo, da ne vidiš niti svoj nos…:). Človek, ki počne, kar počne on se ne spremeni v trenutku, ko stopi čez vrata doma. Skoraj zagotovo te manipulira, laže, morda te sicer ne vara, vendar bolj iz razloga, da ima očitne težave z intimnostjo.

Njegovo najmočnejše orožje so tvoje šibkosti, tvoj strah, krivda, občutek odgovornosti ali karkoli drugega, na kar lahko pritisne. Zato je tako pomemno, da delamo na sebi, da se ojačamo in da ne prevzemamo več odgovornosti za težave ali predstave drugih.

Res je, boj z narcisom je nesmiselen, ker ne boš nikoli tako zelo manipulativna kot on, ker ti preprečuje tisto, česar on ne razume ( vest, odgovornost, krivda, sočutje…) Kot so ti že povedali, najbolj deluje, da mu ne daješ več energije , ker to je večinoma tudi edini razlog, da se za koga odločijo. Torej čimvečja nevtralnost, nobene pozornosti, ne na pozitivne stvari, ne na negativne, postani tako zelo dolgočasna in neuporabna (zanj) kot si le lahko in prepričana si lahko da bo sam odnesel pete kolikor hitro bo lahko. Vedno te bo pa imel na “rezervi” če bi slučajno še lahko kaj dobil od tebe, razen če boš v svoji nevtralnosti in neuporabnosti tako zelo uspešna, da ti bo verjel, potem pa bo brez kančka slabe vesti v trenutku pozabil na tvoj obstoj.

Predvsem pa nikar ne razmišljal o kakšnem otroku z njim. Ne bo pomagalo, oziroma bo še huje. Preberi si kaj so o tem pisali tisti, ki so se znašli v tej zanki in boš hitro razumela.

GittaAna

Budnica razumem, kako se lahko počutiiš, ko vidiš, da padel v luknjo , ki si si jo deloma sam izkopal. Vendar tvoje pismo govori tudi o tem, da si zdrava in inteligentna osebnost, saj si res hitro ugotovila, da nekaj ni v redu (ponavadi traja dosti dlje, ker kot veš, so res spretni in znajo pritiskati na tvoje šibke točke, da bi te prepričali, da si v resnici težava ti in ne oni).

Bližina in ljubezen ljubljene osebe sta nekaj najlepšega in prav nič ni narobe, da hrepeniš po tem. Kot si sama ugotovila, lahko nastane problem zgojl takrat, kadar meniš, da je to osnova, predpogoj za tvojo srečo. Srečen in izpolnjen si lahko tudi brez tega, je pa še lepše ( in tudi bolj komplicirano) v dvoje.

Glede na tvoj odnos do stvari in aktivno ukvarjanje s samo s seboj, zmožnost prepoznavanja vzrokov problemov sem prepričana, da se boš kmalu postavila na noge, da boš izkušnje porabila za to, da ti dajo nova znanja in moč in da boš znala v bodoče prepoznati zdrav ( ali bolezenski) odnos.

GittaAna

Veš kaj, to da mu sede sex 1X na mesec ne verjamem, da je kriv libido in glavobol. Poznam iste besede: ”Meni je 1X na mesec dovolj. Vse pa je odvisno od tebe. ”. Itak, klasični stavek, da dobiš občutek krivde. Potem pa vklopiš taktiko in si ves pozoren in prijazen in potem že spet nekaj najde, da je prizadet in se ponovno izogne. Po njegovih besedah pa mu je najpomembnejše , da doživljam močne orgazme in uživam z njim- čisto nakladanje. To mu je pomembno ne zaradi mene, temveč da sebi pumpa svoj ego. Veš, večina moških rada sexa več kot 1X mesečno- take je treba poiskati. A mogoče kdo ve, kako najbolj ”zatreš” te NOM/MOM osebe? Na kaj najbolj reagirajo?

Heh,….. jebo te, kaj so pa to za eni nesrečniki tukej ki fu ka stradajo, pa niki rdeče pofarbani!?

Glej glej, nekdo se je pofočkal.

draga Tajnica80
popolnoma te razumem, o čem govoriš in ti svetujem naslednje; beži in se reši. Jaz sem ostala in 30 let živim z takšnim možem. Je nesposoben kakršne koli normalne komunikacije, krivi pa mene, da sem nemogoča. Ko pridem iz službe leži na kavču in ne dela popolnoma nič, vsako popoldne spi; ob 18:00 pa gre malo na teren, in naredi, kar pač ni zjutraj ( zavarovalničar).Dela povprečno 5 ur na dan.
Mene daje v nič in kljub temu, da sem dobra gospodinja , urejena, natančna me vedno ponižuje sploh če ima občinstvo. Navzven se kaže kot gospod popolnež in ljudje mu popolnoma nasedejo. Je manipulator, da dol padeš. Na trenutke pomislim, da sem jaz nora. Kar se seksa tiče ga ni čeravno sva stara okoli 50.Če slučajno omenim seks me ozmerja, da sem seksualni manijak ( ker bi pač enkrat na nekaj mesecev seksala). No sem misel na seks z njim poponoma opustila, ker mi je dovolj nizkotnih zmerljivk. Pa da ne boš mislila, da gospod ne seksa. seveda ne doma. Vem po tem, ker kupuje razne kemične pripomočke za impotenco in se potem hvali okoli, kakšen seksualec da je. Meni pa potem sosedje pravijo, kako sem srečna, ko imam takšnega moža, ker ne vidijo resnice, če pa komu kaj namignem, pa mislijo, da sem jaz zmešana ker tako prijaznega pridnega in popolnega moža imam , pa ga ne cenim. Denar služi le zase in je največji egoist kar jih je možnih. največ mu pomenijo prijatelji, družina mu je v breme. Obnaša se kot otrok, v avtu ima navešeno vse kar je možno( radar detektor, kamera, …itd..sploh ne vem za kaj se kaj uporablja. Tako mu med vožnjo vseskozi brni , piska, trobi in bog obvaruj, če mu slučajno omenim, da je moteče-kar znori. Kritike ne prenese, če pa si le drznem kaj povedat je užaljen in trmast kot petletnik. Vedno pravi, : jaz lahko delam kar hočem!”V službi so vsi bedasti, sodelavci, šef..mlade sodelavke pač ne, pa tudi kelnarce so najboljše na svetu, ker ne težijo kot jaz, so vedno nasmejane, popolne…itd.
Lahko bi ti pisala v nedogled in ne bi verjela, da se vse te nebuloze resnično dogajajo..pa se.
Me bo kdo vprašal, zakaj ne grem? ne ne grem, ker ne priznam poraza, pa tudi prestara sem za nove začetke. Bom že zdržala ali pa tudi ne. Bi ga včasih najraje po bedasti buči, pa bi potem spet jaz imela probleme. Bom že našla način, da ga premagam, med tem pa se poskušam pretolčt skozi vsak dan posebej. Morda pa mi jutri zavre in grem, kaj vem?
Ti pa si mlada in k sreči še brez otrok…zatorej zbeži kolikor te noge nesejo. Nikoli te ne bo imel rad…z njim boš umrla, sploh čustveno. Ti moški se ne spremenijo..so vedno slabši. Od njih nimaš ne ljubezni, topline, varnosti, financ..nič…le veliko solz, žalosti, osamljenosti..sramote. Tudi hčerki govori vse najslabše, pa k sreči ne verjame. Je pametna in vidi..res vidi. hvala bogu, da ne živi doma.
reši se!!!!