Ne razumem samega sebe
Ne vem ali je zmano nekaj narobe oziroma kje je problem? Imel ze kar nekaj zvez ampak pri vsaki me nekaj moti. Predzadnja recimo je bila cisto nasprotje niti me ni privlacila karakterno niti vizualno. Marsikaj me je motilo na njej in sva na koncu sla narazen. S trenutno od katere sem sicer starejsi 6 let, je super. Vsec mi je vizualno, karakterno sva si res blizu ampak me pa moti recimo njena porascenost je pac bolj kosmata kot vecina normalnih zensk in me to nekako odbija. Je to nekaj tako spornega da gres s takim clovekom narazen ali lahko to prezivis? Meni je dokaj tezko moram priznat, vecina se obremenjujem s tem kaj si bodo drugi mislili o njej. Hvala za kakrsen koli nasvet.
Bom kar odkrita. Ne cenis ljudi, nisi cenil svojih zensk, zato si na njih najdel miljon stvari, ki “so te motile” in to v toliksni meri, da si iz muhe naredil slona in ko ti je bilo nevzdrzno, razmerje koncal.
Vsi imamo napake, osebnostne, vizualne. Tudi ti. Dobro je, ce se tega zavedas. To te postavi v bolj enakovreden polozaj, ki je nujen za zdravo funkcioniranje odnosa.
Zdajsnja je bolj kosmata kot ostale. Kdaj si to spoznal? Po nekaj mesecih ali ze takoj? Kdaj te je zacelo motiti? Ze na zacetku?
Po kakem kriteriju si izbiras zenske? Vazno da je lepa in da je tudi ostalim vsec? Postavi si ogledalo in nehaj sanjat. Raje kot da obsojas druge, se poglobi vase, zakaj rabis na vsaki poiskat hibo, ki jo povelicujes v neskoncnost, da ti postane nevzdrzna? Bi rekla da tici problem v blizini. Zenske si naceloma zelis, odpret se ji pa v resnici noces. Strah te je, nesiguren si vase, to zakrivas s pretirano kriticnostjo in ko ne najdes razumljivga razloga za koncanje, si pac izmislis pretirano porascenost. Malo pobrskaj za stile navezanosti.
To, da te je strah, da jo bodo drugi obsojali, gre za projekcijo. Tebe je sram in ti je nerodno, ti jo obsojas, potem pa projeciras na druge.
Prepusti to dekle raje drugemu, ki jo bo znal ceniti, ti pa zacni delati na sebi in na razvoju iskrenosti. Do sebe. In sprejemanja. Najprej sebe, nato drugih.
Ja, poznam tudi jaz ene par takih primerkov, kjer tip pri vsaki ženski dobi nekaj, kar mu ni všeč: ali je to preveč/premalo ličenja, predebela (čeprav sploh ni debela)/presuha, premalo/preveč razgledana in izobražena, s preslabo/predobro plačo in materialnim statusom glede na njegovega, preveč/premalo športa, ima oči preveč skupaj/narazen, predolge/prekratke noge itd., skratka, če dovolj dolgo išče, tudi najde napako, pa četudi je banalna.
Ko takega tipa malo bolj podrobno spoznaš, ugotoviš, da je zelo nesamozavesten, čeprav se navzven prikazuje kot da je res popoln moški in partner. V ozadju pa je poln nekih frustracij in zategnjenosti, popolnoma vkalupljen v vzorec, ki so mu ga starši vcepili v glavo in se predvsem boji, da s tem svojim izborom staršem ali komu drugemu ne bo “ustregel”, da “njegovi” pričakujejo, da bo izbral kaj “boljšega”.
Točno tako je tudi pri tebi: bojiš se, kaj bodo drugi rekli, ker je preveč “kosmata”. Eno je, če je po naravi malo bolj poraščena in mora več časa nameniti osebni negi kot kakšna druga, drugo pa je, če je zanemarjena ker se ji ne da se ukvarjat s svojim izgledom. Tega slednjega ti res ni treba tolerirati in te podpiram, če jo zapustiš, ker je lena.
Predlagam ti, da se poglobiš zaradi koga ali česa pri vsaki partnerki toliko časa iščeš napake, da jih najdeš. Odgovor boš našel globoko v sebi. Dokler tega ne razčistiš, nobena partnerka ne bo dovolj dobra zate in boš vsako odslovil.
To ja tak zanimiv začaran krog. Bolj kot je človek nesiguren vase, več napak vidi pri drugih, hkrati pa vsaj na začetku spregleda kup morebitnih “napak” pri nasprotnem spolu, ki se pokažejo kot moteče kasneje.
Napake toliko bolj opazimo, kolikor slabši odnos z nekom vzpostavimo. Največja težava pa je, da ne vidimo, kako bi lahko karkoli storili bolje ali drugače, zato pač “krivdo” vidimo pri drugih oziroma jo naprtimo kar partnerju. Pogosto tudi nezavedno, kar pa naš partner še kako dobro občuti. To odnos le še poslabša, število napak, ki jih opazimo, pa se poveča. Hkrati pa z opažanjem napak pri drugih le izzovemo obrambno držo partnerja do nas, ki se lahko pokaže v obliki jeze ali žalosti.
Zato bi človek moral delati na sebi, da spozna, da tudi sam ni popoln, spozna svoje napake, ter jih lahko sprejme tako pri sebi, kot tudi pri partnerju.
Bolj kot poznamo sebe, bolj primernega partnerja zase lahko najdemo. Še vedno pa je treba vedeti, da je naš odnos do partnerja tisti, ki dela le tega čudovitega. Posledično pa smo tudi sami v očeh partnerja bolj znosni in prijetnejši.
Ti rabiš partnerko za to, da se postavljaš z njo pred drugim?
Da ti drugi zavidajo?
Če si odgovoril z “da” potem tale res ni zate.
Dvomim, da katera sploh je…
Zakaj otroci nosijo igračke v vrtec?
Ne toliko, da bi se igrali z njimi, bolj zato, da jim drugi zavidajo, ker jim njihova igračka daje občutek lastne večvrednosti in določena igračka je dovolj dobra zgolj toliko časa, dokler jim jo drugi otroci zavidajo. Potem si umislijo novo…
Tudi ti očitno še nisi prišel dlje od te miselnosti. Daj potrudi se malo, odrasti.
Premisli kaj ima resnično vrednost v življenju, odnos ali zunanja podoba?
Ja, družba te bo izobčila, ker imaš kosmato žensko. S prstom bodo kazali za tabo.
Btw, saj vem, da mi ne boš verjel, ampak nekaterim čudakom so take celo všeč. Meni recimo bolj kot tiste zdepilirane, populjene, povaksane in z narisanimi obrvmi. Priznam, sem pač čudak. 😉
Skratka, kot se že predhodniki pogruntali – ne zaslužiš si je. Niti ona tebe.
Govorim za primer, ko nekoga že dalj časa (več let) nisi nikoli videl v družbi nekoga. V manjših krajih (do 10.000 prebivalcev) to lahko kaj kmalu postane problem. Vem za primer, ko je nek 30-letnik poskušal pri 30-letnici, pa ga je zavrnila ker ga še nikoli ni videla s kakšno žensko. Podoben pojav opažam pri 25+ tipih, ki so pri ženskah kronično neuspešni. Bojda je celo poskus z golobi bil zgovoren. Goloba so dali skupaj z nekaj golobicami, pa se mu nobena ni približala oz. je njegovo dvorjenje bilo jalovo. Nato so zraven goloba postavili imitacijo golobice iz plastike in ta je takoj postal zanimiv.
Čisto nekaj drugega je če nekoga prvič vidiš, saj o tej osebi nič ne veš.
Povezava med On_-ovo izjavo in mojim primerom? On_ mu očita, da mu ženska predstavlja zgolj privesek. Ne gre pa za nič drugega kot to, da se vezanemu moškemu dvigne samozavest ter postane v očeh drugih bolj privlačen. Tisti, ki niste nikoli bili v taki situaciji, tega morda ne razumete. Tudi meni ne bi dišala ženska, ki je pri 30. še nikoli ne bi videl s kom, pa magari na prijateljski pijači. Če bi že naletel na tako, bi se najprej temeljito pozanimal o določenih zadevah.
Morda ne veš, toda vrednost moškega v očeh žensk je tudi v tem, koliko žensk ima okoli sebe. S tem mislim koliko ženske družbe ima. Npr nekdo, ki ga neka ženska nikoli ni videla s kakšno žensko, tej ne bo zanimiv.
[/quote]
Gej ima lahko veliko zensk okrog sebe. 🙂
Iste sorte ptiči skup letajo…. 😉
Da bi si želel ženska (zgolj) zato, ker je že bila z drugimi ? No ja…
Ne vem če je to res nek relevanten razlog za bit z nekom 🙂
[/quote]
Zgolj zato, ker je bila z drugimi ravno ne, je pa res nekaj pripomore tudi k temu, da je oseba bolj zanimniva, če je v družbi, kot tista, ki nikoli ni.
Če pišem samo z ženske plati, sem kot najstnica podobno razmišljala; bolj zanimnivi so mi bili fantje, malce starejši in taki, ki so se znali pogovarjat, hecat, so imeli več znanja in informacij od mene, so bili razgledani in jih je kaj (ali več stavi, kot tudi ljudi 🙂 zanimalo.
Tudi misel, da bi bila prvič z devičnikom mi je bila manj mamljiva kot, da bi prvega fanta imela že z nakaj znanja. 🙂
Iste sorte ptiči skup letajo…. 😉
Da bi si želel ženska (zgolj) zato, ker je že bila z drugimi ? No ja…
Ne vem če je to res nek relevanten razlog za bit z nekom 🙂
[/quote]
Zgolj zato, ker je bila z drugimi ravno ne, je pa res nekaj pripomore tudi k temu, da je oseba bolj zanimniva, če je v družbi, kot tista, ki nikoli ni.
Če pišem samo z ženske plati, sem kot najstnica podobno razmišljala; bolj zanimnivi so mi bili fantje, malce starejši in taki, ki so se znali pogovarjat, hecat, so imeli več znanja in informacij od mene, so bili razgledani in jih je kaj (ali več stavi, kot tudi ljudi 🙂 zanimalo.
Tudi misel, da bi bila prvič z devičnikom mi je bila manj mamljiva kot, da bi prvega fanta imela že z nakaj znanja. 🙂
[/quote]
Torej gre za zamenjavo vzroka in posledice.
To, da je nekdo več v družbi je lahko zgolj posledica tega, da je bolj družaben, komunikativen… in s takim človekom lažje navežeš stik, lažje sanjariš o njem (se zaljubiš) kot pa o nekom, ki se drži bolj postrani in je bolj čemeren.
Lahko pa, da nekdo zgolj želi tisto kar imajo tudi drugi, ker jim zavida – po moje, recept za katastrofo 🙂
Bodi konkretnejši.
[/quote]
V čem?
Če nekdo hrepeni po ljubezni, dvomim, da jo bo našel na tak način, da bo zavidal drugim, oz izbral nekoga zato, ker so ga tudi drugi izbrali… kakšen razlog, kriterij je to? O_o
Zgolj zato, ker je bila z drugimi ravno ne, je pa res nekaj pripomore tudi k temu, da je oseba bolj zanimniva, če je v družbi, kot tista, ki nikoli ni.
Če pišem samo z ženske plati, sem kot najstnica podobno razmišljala; bolj zanimnivi so mi bili fantje, malce starejši in taki, ki so se znali pogovarjat, hecat, so imeli več znanja in informacij od mene, so bili razgledani in jih je kaj (ali več stavi, kot tudi ljudi 🙂 zanimalo.
Tudi misel, da bi bila prvič z devičnikom mi je bila manj mamljiva kot, da bi prvega fanta imela že z nakaj znanja. 🙂
[/quote]
Torej gre za zamenjavo vzroka in posledice.
To, da je nekdo več v družbi je lahko zgolj posledica tega, da je bolj družaben, komunikativen… in s takim človekom lažje navežeš stik, lažje sanjariš o njem (se zaljubiš) kot pa o nekom, ki se drži bolj postrani in je bolj čemeren.
Lahko pa, da nekdo zgolj želi tisto kar imajo tudi drugi, ker jim zavida – po moje, recept za katastrofo 🙂
[/quote]
Pomoje ne gre za zavist. In tekmovanje. Saj je jasno, da ne moremo biti vsi v vsem odlični, enaki. Pa tudi če bi bili, bi bilo to precej dolgočasno.
Gre za interes. In verjetno podzavestno nepredelane stvari, ki jih želiš predelat, skozi učenje ponavadi. Preko socialnih stikov, ker soc.bitja smo, lažje kot sam. V dvoje torej gre lažje, pa še bolj zanimnivo je. 🙂
Zato je nekako vedno privlačen nekdo, ki ti lahko ponudi izziv, seveda na področju, kjer te nekaj zanima predelat, spremenit, ali pa se preprosto želiš tega naučit.
Npr.če mi je astrofizika nekaj popolnoma neznanega, in me v osnovi ne zanima, niti nimam predznanja o njej, me verjetno pogovor z nekom, o tem, ne bo ravno zanimal.
Zgolj zato, ker je bila z drugimi ravno ne, je pa res nekaj pripomore tudi k temu, da je oseba bolj zanimniva, če je v družbi, kot tista, ki nikoli ni.
Če pišem samo z ženske plati, sem kot najstnica podobno razmišljala; bolj zanimnivi so mi bili fantje, malce starejši in taki, ki so se znali pogovarjat, hecat, so imeli več znanja in informacij od mene, so bili razgledani in jih je kaj (ali več stavi, kot tudi ljudi 🙂 zanimalo.
Tudi misel, da bi bila prvič z devičnikom mi je bila manj mamljiva kot, da bi prvega fanta imela že z nakaj znanja. 🙂
[/quote]
Torej gre za zamenjavo vzroka in posledice.
To, da je nekdo več v družbi je lahko zgolj posledica tega, da je bolj družaben, komunikativen… in s takim človekom lažje navežeš stik, lažje sanjariš o njem (se zaljubiš) kot pa o nekom, ki se drži bolj postrani in je bolj čemeren.
Lahko pa, da nekdo zgolj želi tisto kar imajo tudi drugi, ker jim zavida – po moje, recept za katastrofo 🙂
[/quote]
Ja, se pa strinjam, da če te vodi v življenju zgolj zavist, ljubosumje, maščevanje ipd., da je to recept za katastrofo. Itak! 🙂
Torej gre za zamenjavo vzroka in posledice.
To, da je nekdo več v družbi je lahko zgolj posledica tega, da je bolj družaben, komunikativen… in s takim človekom lažje navežeš stik, lažje sanjariš o njem (se zaljubiš) kot pa o nekom, ki se drži bolj postrani in je bolj čemeren.
Lahko pa, da nekdo zgolj želi tisto kar imajo tudi drugi, ker jim zavida – po moje, recept za katastrofo 🙂
[/quote]
Pomoje ne gre za zavist. In tekmovanje. Saj je jasno, da ne moremo biti vsi v vsem odlični, enaki. Pa tudi če bi bili, bi bilo to precej dolgočasno.
Gre za interes. In verjetno podzavestno nepredelane stvari, ki jih želiš predelat, skozi učenje ponavadi. Preko socialnih stikov, ker soc.bitja smo, lažje kot sam. V dvoje torej gre lažje, pa še bolj zanimnivo je. 🙂
Zato je nekako vedno privlačen nekdo, ki ti lahko ponudi izziv, seveda na področju, kjer te nekaj zanima predelat, spremenit, ali pa se preprosto želiš tega naučit.
Npr.če mi je astrofizika nekaj popolnoma neznanega, in me v osnovi ne zanima, niti nimam predznanja o njej, me verjetno pogovor z nekom, o tem, ne bo ravno zanimal.
[/quote]
Mene pa bi zanimala tudi astrofizika, če bi imela sogovornica lepe… joške….. 😀
Če te nekaj tako moti, če razmišljaš, kaj bodo o izbrancu/izbranki mislili drugi, potem to ni ne zaljubljenost ne ljubezen in bo v vsakem primeru prej ali slej konec. S tabo verjetno ni nič narobe, samo zaljubil se očitno še nikoli nisi.
In kako nepomembno je naše mnenje o drugih ljudeh: v širši družbi je kolegica od kolega, ženska, za katero bi marsikdo rekel, da je možača. Skratka, ne ravno dekle iz playboya. Ima pa čednega partnerja. Dokler sem ju poznala bolj na videz, mi ni šlo skupaj, kaj ON vidi na njej, zdaj, ko ju malček poznam, se sprašujem, kaj ONA vidi na njem, predvsem pa v njem.
Na prvo žogo nas je večina ljudi pregrda.
Dokler te obremenjuje misel na to, kar si bodo drugi mislili, je odnos s tvojo partnerko obsojen na propad. V resnici je pa tako, da imaš lahko ob sebi največjo lepotico, pa si bodo o njej nekateri ljudje še vedno mislili negativne stvari. Kar si drugi mislijo, ne moreš nadzirat, lahko pa nadziraš, kako sam to doživljaš in koliko te to obremenjuje. Torej, se da preživeti ja, ampak boš moral kar nekaj delati na tem. 🙂