partnerjeve finančne težave
Partner ima iz preteklosti, ko se še nisva poznala, določeno finančno breme, za katero je sam odgovoren. Ko sva pristala v vezi se je ta njegova zadeva prestavila na sodišče. Prišlo je do dogovora da lahko v določenem roku ta dolg poplača in upnik odstopi od nadaljnih dejanj. Zadnje pol leta je brez službe, bil je vodja nekega oddelka. Posledično ne more odplačevati dolg. Ker sama dosti zaslužim za oba se mu nikomor ne mudi z iskanjem nove sužbe, ker je rekel da pa vsako službo ne bo sprejel. Je pa seveda nehal plačevati tudi dogovrjene obroke. Še vedno mi ostane dovolj, da bi mu lahko jaz plačevala ampak mu nočem, ker potem se res nikamor ne bo prestavil. On od mene ne zahteva niti me ni prosil da plačujem njegov dolg, vem pa da se ne bo dobro končalo če ne začne odplačevati. In sem sedaj v dilemi…..Razum mi govori da delam prav, ker v nasprotnem primeru podpiram njegovo lenobo, ampak če se zadeva slabo konča ali bom jaz kriva ker mu nisem pomagala?
Kaj svetujete???? Hvala.
Finance so pomemben del partnerstva. Lahko se povsod drugje štimaš..če tukaj škripa..veza ni dobra…so prepiri…Kriva ne boš če ne boš plačevala..Boš pa trpela ravno tako posledice..ko bodo rubežniki trkali na vrata…Dolg bo pa prevelik da bi kar tako plačala…V odnosu pa niti ne moreš biti sproščen..ker ti vedno nekaj visi nad glavo…in o tem razmišljaš…Če živita skupaj…in bosta tako tudi ostala.. plačuj obroke dokler ne najde službe…Tako pač je…In ga nauči finančne odgovornosti….Drugače na dolgi rok to med vama ne bo šlo…Če si partner…so tudi dolgovi skupni…in ni važno od kdaj in kako….Ker so potem tudi posledice skupne….
Če se umakneš kakšen korak nazaj in pogledaš situacijo: ti si finančno odgovorna, plačuješ kar je treba plačat, se ne švercaš na račun nekoga drugega, hodiš v službo in zaslužiš dovolj, da udobno živiš. On pa je tvoje pravo nasprotje: neodgovoren, ne plačuje kar dolguje, niti si ne poišče službe, pa četudi bi bila slabo plačana in bi zelo počasi odplačeval svoj dolg. Verjetno tudi ve, da ti dovolj zaslužiš in lahko živi na tvoj račun.
Sem že bila v takšni zvezi; partner je pričakoval, da bom plačevala vse jaz (tako osnovne zadeve kot priboljške), včasih pa pokrila še kakšen njegov dolg iz časa, ko nisva bila še skupaj. Ni imel želje dobiti službo, ker sem jaz dovolj zaslužila, da bi še on preživel z delom moje plače. Dejansko sem si morala zvezo plačevati, zato sem jo prekinila. Če mi namreč partner ne more omogočiti toliko kot si lahko privoščim sama, njegov karakter glede materialnih zadev ni tak kot moj in že nisva dovolj kompatibilna; če nima enakega odnosa do svojih dolgov kot bi ga imela jaz, potem tudi nimava enakih načel, vrednot…
Skratka: brez olepševanj poglej, če je ta zveza res takšna, da te izpolnjuje. Če ni, tudi njegovih dolgov ne plačuj. Morda bo potem ugotovil, da bi bilo dobro vzeti tudi kakšno slabo plačano službo…
Človek, ki ga pretekli dolgovi ne pečejo in je brezbrižen do njih, tako kot tvoj kaliber, si vedno znova nakopljejo podobne težave. Že to, da je bil očitno že pred izvršbo, ni dober znak.
Sploh pa, da s svojimi dolgovi obremeniš drugo osebo, čeprav bi jih lahko poravnaval sam. Mene bi bilo sram sploh predlagati kaj takega – jaz bom lepo počakal na službo po svoji meri in predstavah, se čohal po jajcih, ti pa delaj in me vzdržuj, ker sem tako cortkan.
Mislim, da kriva ne boš, vendar to še ne pomeni, da se ne boš krivo počutila. Včasih občutkov pač ne moreš pregnati z razumom oziroma racionaliziranjem, ker so del našega značaja.
Saj on tega ni predlagal, niti prosil za to. Res pa je, da je dovolil, da jih avtorica sama poplača. Vendar to zame še ni “zločin”.
Saj on tega ni predlagal, niti prosil za to. Res pa je, da je dovolil, da jih avtorica sama poplača. Vendar to zame še ni “zločin”.
[/quote]
Napisala sem, da jo s tem obremenjuje, kar očitno jo … poštene ljudi dolgovi obremenjujejo tudi psihično, ne samo finančno.
Uraden zločin do nje to, kar počne, seveda ni. O tem tudi ne govorimo. Če zate to ni “zločin” pod narekovaji, pa to kar precej pove o tebi in tvoji morali.
Saj on tega ni predlagal, niti prosil za to. Res pa je, da je dovolil, da jih avtorica sama poplača. Vendar to zame še ni “zločin”.
[/quote]
Napisala sem, da jo s tem obremenjuje, kar očitno jo … poštene ljudi dolgovi obremenjujejo tudi psihično, ne samo finančno.
Uraden zločin do nje to, kar počne, seveda ni. O tem tudi ne govorimo. Če zate to ni “zločin” pod narekovaji, pa to kar precej pove o tebi in tvoji morali.
[/quote]
Obremenjuje. Kakor koga. Eni so srečni, če lahko druge iz dreka rešujejo. Je pač tako, da mora ona tukaj postaviti mejo oziroma se zjasniti kako daleč želi it. Samo to je, stvar dogovora. Če se on dela “butla”, se ga pa vsaj ona ne rabi in naj pove jasno in glasno, ali bo plačevala ali ne bo.
Hvala vsem za odgovore. To kar ste napisali se vsega zavedam in sem najbrž le še potrditev iskala, da se ne bom počutila krivo.
Dolga mu ne odplačujem in ravno zato sem v dilemi ali mu ali ne. Tudi sam od mene tega ne zahteva oz nikoli nisva o tem govorila.
Zavedam se pa, da bom posledično tudi sama občutila posledice tega dejanja, kar mu bo prineslo neplačevanje dolga.
Pozdravljeni.
Redko so težave z denarjem povezane samo s težavami z denarjem. Partnerjev odnos do denarja in dolgov se zagotovo zrcali še kje drugje – zagotovo tudi v vajinem odnosu. Najmanj kar lahko zaključim iz vašega prispevka je, da je vajina komunikacija zelo slaba. Situacija traja že pol leta, vidva pa se o njej očitno še nista temeljito pogovorila in poiskala ustreznih kratkoročnih in dolgoročnih rešitev.
V partnerskem odnosu denar ne bi smel biti razdeljen na mojega in tvojega. Je samo najin oz. naš denar (govorimo o resnih dolgoročnih partnerskih zvezah). Vse kar je drugače od tega nakazuje na nezaupanje in verjetne skrivnosti glede prihodkov/odhodkov. Redko oba partnerja v skupno blagajno prispevata enako denarja. V bistvu nastopi težava samo v primeru, ko eden podpira 3 stebre v skupnosti, drugi pa enega oz. nobenega.
Očitno znate vi v večji meri obvladovati denarne tokove (vsak pač ni za vse – eni ljudje tega enostavno ne znajo) zato se s partnerjem rasno pogovorita in naredita kratkoročni in dolgoročni načrt za rešitev nastale situacije. Pomagajte mu, da se postavi na noge. Lahko, da ne želi sprejeti slabše plačane službe, ker bi v tem primeru zaslužil dosti manj od vas oz. je zaradi situacije v depresiji (lahko pa, da je preprosto res samo razvajen). Razložite mu, da je lahko morebitna slabše plačana služba samo začasna rešitev in da ga boste podpirali v tem, da bo lahko v prihodnosti zaslužil tudi več.
V kolikor boste vi dolgoročno podpirali 3 in več stebrov v skupnosti, potem se dejansko morate vprašati o smiselnosti takšne zveze.
Opomba: ko govorim o stebrih imam v mislih energijo/napor, ki ga nekdo vloži v skupnost in ne koliko fizičnega denarja nekdo prinese domov. Energija/napor = pridobivanje denarja, skrb za gospodinjstvo, okolico, otroke, nakupovanje, organiziranje izletov …
Želim vam vse dobro.
