V primeru, da vas doleti varanje (glede na statistike je to zelo verjetno), Vam seveda ne bo do takšnih oddaj. Še v komedijah te vse zaskeli in se počutiš brutalno zmasakrirano, ko se kaj podobnega prikaže. Nič ne pomaga humoren način.

Eden indicev, da smo se izlizali ven iz prizadetosti po prevari, je prav moč spremljanja teh dejanj pri drugih. Tudi virtualno, v smisli filmov, nadaljevank ali kvazi-dokumentarcev.

https://www.youtube.com/watch?v=eWOba4ArO4Q

Alta infedeltà (1000 modi di tradire) je ena takšnih oddaj, ki jo že kakšni dve leti vrtijo na Discovery TLC. Trenutno ponavljajo 1 in 2 sezono.
[img]http://tvzap.kataweb.it/wp-content/uploads/2015/09/taglioAlta_001815.jpg[/img]
Se pa snema v letošnjem letu že 4. sezona.
Kako jo poimenujejo v našem prevodu, je odvisno od vašega kabelskega operaterja.. Nezvestoba do groba je npr. na Siolu in Amisu, Telemach ima pa “Visoka ločljivost” ali nekaj podobno zgrešenega.
Če znate italijansko, pa so praktično vsi deli dostopni na YouTube-u.

Prevare in ločitve slavnih itak polnijo naslove revij. V tej oddaji pa gre za navadne slehernike v Italiji. Šlo naj bi namreč za zgodbe po resničnih dogodkih italijanskih partnerjev, ki nam jih predstavi dva seta igralcev. Eden set igra “pripovedovalce”, drugi set odigra tisto, kar naj bi se zgodilo. Oboji pa nadomeščajo tisto, kar naj bi se zgodilo.

Neke vrste igrani dokumentarec torej.

Razpon zgodic je dokaj širok.. osebno najbolj simpatična zgodbica je bila, ko se je par zaradi zakonskih težav napotil na skupinsko zakonsko terapijo. Tam so bili še drugi zakonski pari s spodobnimi problemi. Težave so se s tem še povečale, saj se je eden od zakoncev zapletel z drugim iz drugega para. Zgodila se je prevara.
Simpatični del zgodba pa je, da sta se tudi druga dva medtem zaljubila (brez, da bi se spolno prepletla). Končalo se je tako, da so si zamenjali partnerje.. medsebojno ostali prijatelji in sedaj celo skupaj hodijo na počitnice.
Skorajda romantična tragedija znotraj Mark Twainovega aforizma: “Truth is stranger than fiction, but it is because Fiction is obliged to stick to possibilities; Truth isn’t.”

Ponavadi so to tudi zgodbe zakoncev brez otrok.. kadar pa so, zanimivo vedno “zmaga” žena in sicer pogosto tako, da se ona sooči z moževo ljubimko, jo prestraši, ji grozi ali se dogovori.
Obratno, kadar je prevaran mož.. se redko sooči z ljubimcem.. prevara pa je zadostni razlog, da prekine zakonsko zvezo.

Italijanska mentaliteta se nekoliko razlikuje od naše, kar tudi v oddaji pride do izraza. Ena teh razlik je, da se prevarani partner potem večinoma maščuje, v stillu antičnega izreka: “Maščevanje je jed, najboljše postrežena hladna.”
Razpon je širok.. od javne izpostavljnosti ljubimcev, do uničenja ljubljenega vozila bivšega partnerja , pri čemer sem se takoj spomnil Alain de Bottonovega zapisa v njegovi knjigi: Kako še drugače misliti o seksu:
“Družba meni, da imajo poročeni ljudje, ki so odkrili, da jih partner vara, vso pravico biti jezni nanj in ga vreči iz hiše, razrezati obleko in razcefrati njegov ugled pred prijatelji. Prešuštvo očitno daje prevarani strani zadostno podlago za ogorčenje in bes in več kot dovolj varajoči strani za opravičevane njenih ali njegovih odvratnih dejanj na najbolj ekstremne načine.”

Pri nas, iz črne kronike najbolj pogosto s smrtnim izidom. Pa niti ni šlo nujno za prevaro, dovolj je že zavrnitev partnerja oz. zahtevek po ločitvi in že se partner (ponavadi moški), čuti dolžnega ubiti bivšo partnerko, v smislu: “Če je jaz ne morem imeti, naj jo ne ima nihče.”
Skozi stoletja dokaj toleriran zločin. Zakonsko sicer ni več, samu upam, da tudi znotraj slovenske mentalitete ni več.

Znotraj italijanske mentalitete, je še ena takšna “scenaristična razlika”, neke vrste konstantne potrebe po pozornosti, po ameriško: Attention whore. Čim je več ni, recimo službena zasedenost, odsotnost ali kakšen drug zunanji razlog – četudi zgolj začasen in sicer razumljiv – so takoj “prizadeti” in si nadejo drugega občudovalca ali občudovalko.

Na TLC moti samo to, da ne pustijo originalnega tona (je sinhronizirano v angleščino). Glede samih zgodb, kjer se mestoma res držiš za glavo, se pa moraš vedno znova spomniti, da so to zrežirane različice in ne gre za “resničnost” in so torej stereotipne zgodbice o maščevanju verjetno dodane zaradi pričakovane folklore.. kot tudi stereotipne vloge žensk (razvajene princeske) in moških (večni “mama” servis).
Zaigrani “reality show” torej in bolj malo dokumentarec.

ojla SV !

jaz sem že večkrat gledala to oddajo – in se zraven tudi nasmejala 🙂
bi bilo res zanimivo, če bi jo posneli tudi pri nas …

Ja, vidiš, na to sploh nisem pomislil, da bi oddajo tudi pri nas v tem formatu lahko posneli. Itak predstavijo zgodbo igralci. Zgodo pa se lahko toliko spremeni, da drugi ne bi mogli prepoznati sosedov v njej.

Bi bilo zanimivo videti naše stereotipe, melos in patetiko glede na pokrajine. V bistvu dokaj zanimiv koncept. Še privarčevati se da, če istim igralcem daš nalogo, da tako pripovedujejo, kot odigrajo. ARGTF bo imel polne roke dela 🙂

Sem se pa spomnil morebitne prednosti italijanske maščevalnosti ob prevari: s tem si človek nekako da duška, kot si Italijani dajo tudi ob užitku ob hrani. S tem del stresa spustiš relativno tvorno v okolico in ga ne tlačiš v sebi.
S tlačenjem namreč potem lahko pride do nepredvidenega in nasilnega izbruha. Tako, da je bolje razrezati spodnje perilo partnerju, kot porezati ga.
Mogoče bi se lahko tega “naučili” od Italijanov.. če ne drugega vsaj uživanja v dobri hrani.

SV
jaaaaa- se strinjaaam s tvojim predlogom 🙂
ampak, če bi si dali duška pa naši glede maščevanj po varanju – bi pa bilo ziher oljevooo 🙂
( saj se spomniš koooliko so jih po 2.svet vojni v jame zmetali ? 🙂 )

veš, sosedje se mi zdijo v maščevalnosti bolj lahkega profila – oni so raje bolj latin laverji kot maščevalci 🙂 in jih jeza hitro mine
( edino z mafijci se ni za hecat – tam si mrtev v trenutku ko greš kakšnemu v zelje 🙂 )

lp