Pozdravljeni,
prebrala sem večino tem na forumu, a ne najdem povsem pravega odgovora. Stara sem nekaj čez 30 in imam za seboj kar precej dolgoletnih partnerstev. Zadnje leto sem samska, po precej kruti zadnji zvezi, ki mi je dala veliko misliti predvsem o sebi in kakšen partner je primeren zame.
Tu pridem do zgodbe, ki se trenutno dogaja. Pred 6 meseci sem se preselila v novo stanovanje še z dvema fantoma, oba mlajša od mene 5 oz. 6 let. Prej ju nisem poznala, sta se pa izkazala kot super sostanovalca, če ne celo prijatelja. Zadnje 2 meseca pa se je z enim od njih začelo bolj intenzivno dogajati – v smislu, skupaj greva ven in se imava neverjetno dobro, ogromno se pogovarjava, veliko je humorja in na sploh mi je všeč njegov neobsojujoč in toleranten pogled na svet. Večkrat, približno 6x je že prišlo do skoraj seksa, ampak nikoli nisva šla naprej, ker sem nekako začutila, da on ni prepričan vase. Skratka, ni čisto trd, tudi pri oralnem zadovoljenju je bilo bolj bogo. Odreagirala sem nežno in nisem nič silila vanj, malo sva se pohecala. Ker najin odnos sicer lepo napreduje in sva vedno bolj navezana en na drugega, me začenja vedno bolj skrbeti, kje je težava. Ko sva zunaj in pleševa, ali pa se preprosto samo “paliva”, je popolnoma trd. Ko pa bi “moralo” priti do česa, je nekje na pol. Sicer ni imel veliko punc in še za tiste, ki jih je imel, sem dobila občutek, da ni bilo zelo resno.
Možna težava, ki jo vidim, je to, da on mene pozna od prej, ko sva bila le sostanovalca. Poleg tega sem starejša in bi se znal bati prevelike odgovornosti. Zanima me, kako naj odreagiram, mi lahko date kakšen nasvet? Da bi se o tem z njim pogovarjala – trenutno mislim, da še nisva dovolj odprta okoli tega. Je nastala nekakšna tabu tema. Po drugi strani pa – res res si ne želim začenjati neke zveze, pri kateri se že na začetku kažejo težave – kot že omenjeno, imam za sabo nekaj krutih zvez. Kaj mi je narediti, koliko časa naj nama dam?
Najlepša hvala za odgovor!

Spoštovani,
verjetno bodo prišle prav izkušnje podobnih primerov drugih bralcev na forumu.
Ostalo je bilo že zapisano med pogoji za ustvarjanje intimnosti med dvema: zaupanje, predanost, iskrenost, varnost,…

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,
oglašam se ponovno. S tem dotičnim fantom sva zdaj skupaj že kakšne pol leta. vmes se je odnos poglobil, imava zaupanje en v drugega, skupne plane, cilje, imava se skratka rada in se vidiva skupaj. Kar se tiče seksa, pa se še vedno dogajajo podobne stvari, kot sem jih opisovala nazadnje. Vmes se je odnos malo izboljšal, vendar nikoli ni bil zadovoljujoč. Če dobro pomislim, ne vem, ali sva kdaj imela seks, ki je trajal več od 5 min, ves čas pa je bil prisoten strah, da če se zadrži, mu potem pade dol.
Karakterno in kar se tiče izkušenj pri seksu, sva precej različna. Jaz jih imam kar nekaj, on zelo malo, jaz sem zelo odprte narave in mi ni težko govoriti o svojih občutkih in željah, on ravno obratno. Čeprav imam res močan občutek, da me ima rad in ga zelo privlačim, se mi zelo redko popolnoma odpre. Ko se mi, je ponavadi seks boljši.
Glavna težava je torej, da se je pojavil nekakšen začaran krog … na splošno gre pri njem za prehiter izliv, in ko ga skuša zadržati (ponavadi po 1 min), mu kmalu pade dol. In potem ponoviva vse od začetka. On je seveda zasekiran, neodločen, zato ga skušam pomiriti, znova vzburiti. Včasih se tudi pogovarjava na to temo in pove, da ima kar naprej v mislih, kako mu bo spet prehitro in ne bo potem pravi odnos. In da je zato živčen. Čez nekaj časa je ugotovil, da mu pomaga, če se povsem osredotoči name in na moj užitek. Pravi pa, da misli težko kontrolira.
Začel je tudi s keglovimi vajami, vendar pa menim, da to ni dovolj. Potrebuje samozavest in občutek, da ima kontrolo nad sabo ter da lahko zadovolji mene, ker vsakič, ko odnos ne uspe, se (tudi če tega ne spregovoriva) … sekirava. Sicer je zelo nežen, pozoren in ljubeč fant, imava tudi veliko predigre, pri kateri se imava super.
Prosim vas za nasvet, kaj storiti, predvsem glede tega, da se znebi strahov in je erekcija že na začetku prava in tudi odnos traja nekaj časa. Se mi zdi, da je to pri njem zelo povezano – strah in posledično uspeh pri seksu.
Se obrneva na partnerskega psihologa? Je še kaj drugega na voljo?
Hvala lepa za vaše mnenje.

Spoštovani!

Iz zgodbe, ki ste jo opisali, sem si naredil predstavo, da je spolnost v vašem odnosu nekaj, kar se samo doživlja in se o tem, niti ob tem, ne govori.
Tako so tudi morebitne zadrege del molka, tabuja, o tem ni mogoče govoriti.
Na tak način se ob molku pri vsakomur od vaju dogajajo neka doživetja, neke misli, verjetno tudi neki zaključki, strahovi, skratka neka notranja mentalna dogajanja, s katerimi pa ostajata vsak sam, vsak na svojem bregu samote (in morda tudi osamljenosti).
Na tak način je logično, da je čakanje edini način, ki nam še preostane.
Ne znam povedati, koliko časa. Tudi ne znam odgovoriti, ali se na ta način stvari uredijo same po sebi.
Sam prihajam iz drugačnega sveta in z drugačnim pogledom na partnerski odnos.
Zadrege, strahovi, ovire, nesporazumi, neujemanja in podobno – to je vse sestavni del partnerskega odnosa. Če se pretvarjamo, da tega ni, če te stvari zanikamo, ali se jim umikamo, se jim izogibamo z molkom, se preprosto slepimo z neko romantično podobo odnosa, ki ni resnična in tudi ni realna.
Za kvaliteten spolni odnos potrebujemo kvalitetno podlago v čustveni povezanosti, v varnosti, v predanosti, v zaupanju.
Deliti svoje ranljivosti s partnerjem na način, da imamo izkušnjo varnega odziva, varne sprejetosti, varne tolažbe – to je morda najbolj povezovalna izkušnja v partnerstvu.
Verjetno sta v neki fazi vznemirjenosti, v kateri kažeta, da si želita doživeti spolnost v dvoje.
Sam imam veliko vprašanj, ki bi jih v vaši koži želel preveriti, tudi vnesti kot vsebino v odnos.
Najprej, kakšna je podoba tega odnosa na eni in kakšna na drugi strani?
Ali je to odnos, ki ima za vsakogar od vaju neko perspektivo?
Na kakšen način vidita vsak pri sebi prihodnost tega odnosa?
Kaj pomeni za vsakogar od vaju to, da se seksualno vznemirjata?
Kako to doživljata?
Kaj vama pri tem povzroča ugodje?
Ali se ob tem pojavljajo kakšni zadržki, miselne ovire, zadrege?
Ali si drug z drugim želita doživeti seks?
Ali se ob tej misli pojavljajo kakšni strahovi, zadržki, ovire, zadrege,…?

Verjetno boste na ta način lahko pripravili podlago, v kateri bo dovolj prostora za to, da naslovite vsa vaša vprašanja, tudi izrazite svoje zadržke in strahove, spregovorite o svojih preteklih izkušnjah, ki jih ne želite ponoviti in o vsem ostalem, kar vam pomeni občutek varnosti v odnosu.

Lep pozdrav,