Vrtičkarji, za vas eno vprašanje….a na svojem vrtu uporabljate tudi umetna gnojila ( npr. NPK, UREA,…)?

Ker moja soseda jih uporablja. Lansko leto mi je namreč dejala, da vsako leto pognoji vrt z umetnim gnojilom, potem pa dognoji še v času rasti zelenjave – vsaki rastlini doda eno manjšo dozo tega gnojila.

Jaz se sicer v tovrstna gnojila ne razumem, ampak moje mnenje je, da so škodljiva za naše zdravje. Sosedina zelenjava je res na pogled velika lepša od moje (večja, obilnejši plodovi) …OK, ampak jaz res za lepoto svojega vrta teh gnojil ne bi uporabila. Ona pravi, da so noter itak naravni elementi, da to nič zdravju ne škodi. Tako ji je menda tudi zagotovil njen znanec, ki dela na neki kmetijski zbornici in se baje tudi v to razume!?!

Pa me res zanima, če je tule kak strokovnjak za te zadeve, mogoče kak kemik, ki bi znal povedati o upravičenosti uporabe umetnih gnojil na vrtu.

Če nočeš uporabljat umetnih gnojil, lahko uporabiš naravna gnojila.
Vsak dan pojdi srat k vsaki solati posebej.

:))))

Me je spomnilo na eno kar grozljivo zadevo izpred cca 30ih let; sredi mesta v LJ v naselju je živel en čudak, ki je lasten drek zbiral v kozarčkih od kumarc , nastavljal na sonce na okenske police in ga potem uporabljal kot gnojilo na svojem vrtu. Trnovsko predmestje….

Z umetnimi gnojili ni nič narobe, dokler ne pretiravaš s količino.
Rastlinam je popolnoma vseeno od kod pridejo hranila. Ni pa vseeno trgovcem, ki ti raje prodajo kao organska 10-20 krat dražje.

Bio grena? Je to kaj bio;). Je vseeno, katero umetno gnojilo se uporablja? So vsa umetna in škodljiva.

Uporabljam če še kompost in kar najdem v naravi. Tam je vse in dovolj. Vse ostalo se mi zdi metanje denarja stran, čeprav ne rečem, da kakšna gnojila niso uporabna ali pa škodljiv. Moje rastline bom hranil le s kompostom, ki ga pridelam sam.

In na katero moje vprašanje ti je uspelo iztisniti tako inteligenten odgovor??

Ma eni ste pa res … glavno, da se oglasiš, pa četudi prileti iz ust kaj čist debilnega, a ne?

:))))

Me je spomnilo na eno kar grozljivo zadevo izpred cca 30ih let; sredi mesta v LJ v naselju je živel en čudak, ki je lasten drek zbiral v kozarčkih od kumarc , nastavljal na sonce na okenske police in ga potem uporabljal kot gnojilo na svojem vrtu. Trnovsko predmestje….[/quote]

to je zdaj celo moderno in aktualno. poznate wc brez splakovanja? poguglajte! :))

Pobiraj pasje dreke in jih shranjuj v kompostniku.
Pesjanarji pravijo, da je pasji drek odlično naravno gnojilo in da za to nočejo pobirat drekov za svojim psom, ki se poserje na sosedovem travniku.

Umetna gnojila so naravni materijali, ki jih najdemo v naravi. Fosfor, natrij, kalij, kalcij, amonijak itd. so snovi, ki jih rastline potrbujejo za rast in razvoj. V naravnih gnojilih je najveckrat večja prisotnost dušika. Z normalno uporabo gnojil ne škodimo rastlinam in naravi. Vsako pretiravanje pa ima posledice.
Najboljše je, da zemljo analiziramo in ugotovimo kaj ji manjka. Tako se odločimo za vrsto in količino gnojila

Umetna gnojila imajo res hranila, ki jih rastlina vsebuje, zato pa tudi močno uničujejo strukturo zemlje in jo na dolgi rok uničujejo. Rastline pa tudi slabijo in je vedno večja potreba po zaščiti, ker so manj odporne. Tla so “živ organizem,m”, ki potrebuje dobro hrano. To je tako, kot bi pričakovali, da boste od prehranskih dopolnil dolgo čili in zdravi. Pognojeno z npk NI bio!!!
Sama uporabljam predvsem domači biodinamični kompost, občasno pa tudi neem. In to je to. Pa delam po principih biodinamike, zemljo imam živo, deževnikov malo morje. Pridelki odlični.

Umetna gnojila so naravni materijali, ki jih najdemo v naravi. Fosfor, natrij, kalij, kalcij, amonijak itd. so snovi, ki jih rastline potrbujejo za rast in razvoj. V naravnih gnojilih je najveckrat večja prisotnost dušika. Z normalno uporabo gnojil ne škodimo rastlinam in naravi. Vsako pretiravanje pa ima posledice.
Najboljše je, da zemljo analiziramo in ugotovimo kaj ji manjka. Tako se odločimo za vrsto in količino gnojila[/quote]
, ja ampka kemijsko pridobljeni in narejeni, izolirani, ne naravnega zivora 🙂

Enako, ko sintetični vitamini, minerali in rudine v obliki tablet in kapslnov za ljudi, ki še zdaleč niso tako naravni, ker so sintetizirani v laboratorijih, niso iz naravnih virov 🙂

S tole biodinamiko si sama sebe diskreditirala.

Umetna gnojila so naravni materijali, ki jih najdemo v naravi. Fosfor, natrij, kalij, kalcij, amonijak itd. so snovi, ki jih rastline potrbujejo za rast in razvoj. V naravnih gnojilih je najveckrat večja prisotnost dušika. Z normalno uporabo gnojil ne škodimo rastlinam in naravi. Vsako pretiravanje pa ima posledice.
Najboljše je, da zemljo analiziramo in ugotovimo kaj ji manjka. Tako se odločimo za vrsto in količino gnojila[/quote]
, ja ampka kemijsko pridobljeni in narejeni, izolirani, ne naravnega zivora 🙂

Enako, ko sintetični vitamini, minerali in rudine v obliki tablet in kapslnov za ljudi, ki še zdaleč niso tako naravni, ker so sintetizirani v laboratorijih, niso iz naravnih virov :)[/quote]
Nakladaš. Rastline potrebujejo določene elemente in čisto vseeno je od kje so prišli v zemljo. Ni znanstvenika, ki bi ločil kalij iz kravjega scanja od tistega iz vreče NPK gnojila. Ločijo ga samo google doktorji in se potem smešijo po forumih.

Umetna gnojila so naravni materijali, ki jih najdemo v naravi. Fosfor, natrij, kalij, kalcij, amonijak itd. so snovi, ki jih rastline potrbujejo za rast in razvoj. V naravnih gnojilih je najveckrat večja prisotnost dušika. Z normalno uporabo gnojil ne škodimo rastlinam in naravi. Vsako pretiravanje pa ima posledice.
Najboljše je, da zemljo analiziramo in ugotovimo kaj ji manjka. Tako se odločimo za vrsto in količino gnojila[/quote]
, ja ampka kemijsko pridobljeni in narejeni, izolirani, ne naravnega zivora 🙂

Enako, ko sintetični vitamini, minerali in rudine v obliki tablet in kapslnov za ljudi, ki še zdaleč niso tako naravni, ker so sintetizirani v laboratorijih, niso iz naravnih virov :)[/quote]Ne gre ne, da bi razumelo, ko ti je človek dal popolnoma pameten nasvet, ker sam ve kako je edino prav in kako se dela, ne da se gnoji kar počez, ker je “bio”.

umetno gnojilo pomeni, da so notri sintetični elementi, ki imajo na rastline takojšen kratkoročen vpliv (bujno rast) ampak na dolgi rok noben bum efekt ni zdrav in tudi rastlinam se to pozna…. še bolj pa zemlji, na dolgi rok seveda.
spoznaš jih po čudnih nenaravnih barvah … živo modre, živo zelene ipd. kroglice.

naravna gnojila imajo neko osnovo (živalski gnoj, kompost, alge, ipd) in obogatitev z naravnimi elementi (beri deklaracije).

nikakor ni res, da imajo organska gnojila več dušika, več ga imajo umetna in ta dušik pomaga rastlini v zgodnji dobi bujno rast, česar pri organskih gnojilih ne boš videla.

najpomembneje je, da se odločiš, kakšen vrt boš imela. Boš uporabljala samo kompost in gnojila rastlinskega izvora? tudi živalske iztrebke? tudi umetna gnojila?
potem kakšen vrt boš imela … boš kolobarila, mešano sejala, zastirala, upoštevala dobre sosede ipd.

pač, narediš načrt, se odločiš za način, ki se ti zdi sprejemljiv in v katerega verjameš in tako prakticiraš. Moraš pa vedet, da je naravni način doživljenjsko učenje, vsako leto nekaj novega, ves čas se učiš, poskušaš … če ubereš umetno pot, potem največkrat to pomeni tudi zatiranje večine škodljivcev s strupi in potem kolobarjenje, dobri sosedi ipd. sploh ni več pomembno, ker kemija rešuje vse tvoje težave.

torej … zakoplji se v knjige, išči informacije na netu in se odloči, kaj želiš 🙂

Dajte ga srat s tem, ali ima organsko gnojilo ali umetno gnojilo več ali manj dušika.
Na umetnem gnojilu ti lepo na žaklju s številkami piše koliko ima katero gnojilo česa.
Če ima npr najbolj univerzalno gnojilo NPK številke 15-15-15 pomeni, da ima to gnojilo toliko (N)dušika, (P)fosforja, (K)kalija……

organska gnojila nikdar nimajo dušika 15%, večina jih ima okrog 5% in ni sintetičen.

in kje je problem? tukaj:
Dušik je lahko problematičen, ker se v nasprotju s fosforjem in kalijem iz tal zelo hitro izpira, zaradi česar lahko v obliki nitratov preide v podzemno vodo. Zato ga je treba dodajati sproti, takrat, ko ga rastlina potrebuje. Pravimo, da je najpomembnejše rastlinsko hranilo, ker je nepogrešljiv v obdobju intenzivne rasti. Razlog, da vrtovi v nasprotju s kmetijskimi zemljišči z njim niso preveč gnojeni, pa je, da večina vrtičkarjev ne uporablja hitro topnih mineralnih gnojil, temveč organska, iz katerih se sprošča postopoma.
http://www.deloindom.si/tezave-nasveti/tla-na-vrtovih-analiza-hitro-pokaze-vzrok-tezav

organska gnojila nikdar nimajo dušika 15%, večina jih ima okrog 5% in ni sintetičen.

in kje je problem? tukaj:
Dušik je lahko problematičen, ker se v nasprotju s fosforjem in kalijem iz tal zelo hitro izpira, zaradi česar lahko v obliki nitratov preide v podzemno vodo. Zato ga je treba dodajati sproti, takrat, ko ga rastlina potrebuje. Pravimo, da je najpomembnejše rastlinsko hranilo, ker je nepogrešljiv v obdobju intenzivne rasti. Razlog, da vrtovi v nasprotju s kmetijskimi zemljišči z njim niso preveč gnojeni, pa je, da večina vrtičkarjev ne uporablja hitro topnih mineralnih gnojil, temveč organska, iz katerih se sprošča postopoma.
http://www.deloindom.si/tezave-nasveti/tla-na-vrtovih-analiza-hitro-pokaze-vzrok-tezav%5B/quote%5D
Ne bo držalo glih…
Organska gnojila imajo PO VEČINI največ dušika. Je pa zelo odbvisno. Npr en kurji gnoj, je en sam dušik. No ne čisto sam, ampak največ. Na sploh je v hlevskem gnoju po navadi največ dušika, ker pač še ni dovolj predelan….
Ni problem v izpiranju dušika, problem je v hlapljivosti dušika. Dušik napram ostalim elementom, mineralom itd…..enostavno prehitro izpari hlapi…..

organska gnojila nikdar nimajo dušika 15%, večina jih ima okrog 5% in ni sintetičen.

in kje je problem? tukaj:
Dušik je lahko problematičen, ker se v nasprotju s fosforjem in kalijem iz tal zelo hitro izpira, zaradi česar lahko v obliki nitratov preide v podzemno vodo. Zato ga je treba dodajati sproti, takrat, ko ga rastlina potrebuje. Pravimo, da je najpomembnejše rastlinsko hranilo, ker je nepogrešljiv v obdobju intenzivne rasti. Razlog, da vrtovi v nasprotju s kmetijskimi zemljišči z njim niso preveč gnojeni, pa je, da večina vrtičkarjev ne uporablja hitro topnih mineralnih gnojil, temveč organska, iz katerih se sprošča postopoma.
http://www.deloindom.si/tezave-nasveti/tla-na-vrtovih-analiza-hitro-pokaze-vzrok-tezav%5B/quote%5D
Ne bo držalo glih…
Organska gnojila imajo PO VEČINI največ dušika. Je pa zelo odbvisno. Npr en kurji gnoj, je en sam dušik. No ne čisto sam, ampak največ. Na sploh je v hlevskem gnoju po navadi največ dušika, ker pač še ni dovolj predelan….
Ni problem v izpiranju dušika, problem je v hlapljivosti dušika. Dušik napram ostalim elementom, mineralom itd…..enostavno prehitro izpari hlapi…..[/quote]

povečini so deklaracije organskih gnojil take:ESTAVA: 100 % peletirano organsko gnojilo z naravnimi izboljševalci. N (skupni dušik) 4,5 %, P205 (fosforjev pentaoksid) 3 %, K20 (kalijev oksid) 3 %,
lahko greš pa v trgovino in preveriš, samo zavajat pa res ni treba.

razlika je tudi med organskim in sintetičnim dušikom, če se ti ne da prebrat tudi ok, ampak res, ne zavajaj.
http://homeogarden.com/Izdelek/organski-vrt-4-kg/