Včeraj sem poskušala nehati. Od treh naprej nisem prižgala niti ene, danes pa se je zgodil prvi fail.

Včeraj je kar šlo, ker je bila okolica mirna, ker so bili vplivi okolice minimalni. Danes pa me je okolica zživcirala in sem zdajle prižgala kar tri.

Vprašam vas, kako se boriti, ko okolici ne moreš uiti in jo enostavno moraš prenašati? Ko nimaš možosti se umakniti pred stresom in ujetostjo. Takrat padem, ko me bombandirajo z vseh strani in ne morem stran. takrat bonbon kot nadomestek ne pomaga, takrat moram prižgati, če nočem nekomu odgrizniti glave.

Kaj naj? Naj raje nekomu odgriznem glavo in še naprej poskušam nehati ali naj se borim s padci?

Rada bi nehala, vendarle pa ne za ceno mojega grdega obnašanja do soljudi.

Spoštovan!

Zagotovo je prenehovanje kajenja v stresni situaciji še bistveno težje, saj je že prenehanje in odtegnitveni sindrom neke vrste “stres”. Verjetno bi bilo dobro, da si najdete pomoč pri premagovanju in obvladovanju stresnih situacij, vsekakor pa je dobro da “okolico” obvestite, da prenehujete in da boste zaradi tega bolj “zoprni” in “tečni” in jih prosite za razumevanje in podporo. Vsekakor lahko poskusite z dihalnimi tehnikami za umiritev in podobno. Poskusite lahko tudi različnimi zeliščnimi pripravki (Persen, hmeljev čaj, bezgov čaj in podobno).
Seveda tudi ni nujno da popolnoma prenehate. Poskusite omejevati takrat, ko niste v stresni situaciji in na ta način zmanjševati. Pomebno je že to, da si želite prenehati in prepričan sem, da zmorete. Vsekakor držim pesti za vas.

No pa mi je navkljub še nekaj stresu kar uspelo prvih 24 ur brez padca. Včeraj tri zjutraj, potem nobene do zdajle.

Pomagam si z Nicorette in res pomaga. Veliko slišim o zasvojenosti s temi žvečilnimi in o tem, da so samo podaljšanje agonije, nič drugega. Koliko je na tem? Je pa res, da bi brez teh žvečilnih najverjetneje spet kmalu prižgala. Dokler nisem uporabila žvečilnega, sem v obupu brskala po vseh predalih za še kakšno pozabljeno škatlico. Skrbi me, če neham z žvečilnimi, da se bo obupna želja po cigaretu in obupano brskanje za njim pojavila takoj, ko žvečilne opustim.

Nadomestna nikotinska terapija, kamor spadajo Nicorette, ima zagotovo svoje mesto pri pomoči odvajanja od kajenja, vsekakor pri premagovanju prvih težav. Ko se boste nekako izvili iz vedenjskih vzrocev, povezanih s kajenjem, boste lahko tudi počasi prenehali z dovajanjem nikotina. V kolikor pa ne bo šlo, pa lahko poskusite tudi z champixom, ki ima drugačen način delovanja – podrobno si lahko prberete o te njem v posebnem poglavju oz. temi. Vsekakor si morate najti svoj način in tisto, kar vam pomaga, ter pri tem vztrajati. le pogumno naprej!!!

Takole je šlo do zdaj. Po prvem failu je sledil še drugi. Pridno žvečim Nicorette in ne kadim. prosila sem, naj mi ljudje cigaret ne dajejo, čeprav prosim zanje. neizogibno v družbi kadilcev prosim za en cigaret (samo še enega, samo še enega, en ne bo škodil) in ga tudi brez težav dobim.

In ta en nažican cigaret je povzročil to, da sem se ob pol dveh ponoči peljala na 20 km oddaljeno črpalko po škatlo!

Po tem dogodku sem se zamislila nad sabo in nad tem, kaj mi je tega treba. Ob dveh ponoči na črpalko? Resno to delam? Kaj za vraga, sem to sploh jaz?

In ja, mislim, da se je treba očistit tudi nikotina (pa tudi jasno mi ni, zakaj naj bi nikotin v snusu poškodoval sluznico in povzročal raka, nikotin v žvečilnih pa niti ne), ne samo psihične odvisnosti. Zato zdajle mineva 24 prvih ur brez cigareta in brez nadomestne nikotinske terapije. Upam, da bo šlo, ker zdaj vem, da samo še eden ne bo samo še eden. Samo še eden in spet bom ponoči na bencinski.

In ja, imam še pol škatle Nicorette, tako za vsak slučaj. V nesrečni škatlici cigaret s črpalke sem si pustila še enega, zadnjega. Ker je vseeno, če nažicam ali pa skadim tega. Ker ga skadim lahko, ampak ga nočem. Nosim ga s sabo, zaenkrat pa še vztraja cel. Mislim, da bo ostal z mano kot spominek in opomin.

Pravijo, da se v cca 48 urah začne najhujša kriza. Torej bo to nekje jutri. Prav zanima me, kako bo. Upam, da ne prehudo.

Zanimivo, da sem enkrat že nehala za eno leto s pomočjo žvečilk. Takrat sem kar dolgo doživljala čudne sanje, nespečnost, slabo prebavo.
Zaenkrat ničesar od teh fizičnih znakov nimam, razen živčnosti in slabše koncentracije. Spala kot angelček, prebava zaenkrat ok.

Menda da je tretji dan najhuje, ampak traja tri tedne, da se telo očisti nikotina. Če prav razumem, naj bi potem pri “cold turkey” abstinenčna kriza pričela slabeti po tretjem dnevu? Lahko pričakujem enako močne krize (samo še en cigaret, samo še en, potem pa zares) še pri tretjem tednu? Kdaj točno abstinenčna kriza prične slabeti in kdaj misel “samo še enega, potem pa zares” v glavi neha biti tako glasna ali vsaj redkejša?

Malo zmedeno vse skupaj. Saj veste, koncentracija in to.

Spoštovana!

Dobro ste opisala celotno vašo zgobo, še posebej pa zelo pomebne zaključke, ki ste jih iz tega potegnili. Vsekakor čestitam za takšno odločitev in držim pesti, da bo tista cigareta zares ostala le za spomin.

Pri očiščenju od nikotina je nekako tako, kot ste opisali in potreba po nikotinu, bi morala v treh tednih prenehati (odvisno tudi od načina vašega kajenja pred tem).
Nevarnost po tem času obstaja v t.i. vedenjski odvisnosti – v katerih situacija vas bo na cigareto spomnilo in takrat morate te misli pregnati s kakršno koli drugo dejavnostjo (najbolje šport).
Vsekakor pa vam svetujem, da ni nobene nove cigarete in da resnično tista ostane za spomin.
Potem pa kar pogumno naprej. Prepričan sem, da zmorete, saj ste si “v glavi” že vse “razčistila”.

Mineva prvih 48 ur brez nikotina ali pomagal. Je bilo pa huje v prvih 24 urah, kot je zdaj. Mogoče hujša kriza še pride, če je bilo pa to najhuje, potem bo pa kar šlo.

Kadila sem 25 let. Skadila sem dve škatli na dan in prvega prižgala takoj zjutraj. Še v postelji, tako da je bila telesna zasvojenost kar huda.

Ko ugotoviš, da je vse v tem, da naslednjega ne prižgeš, da to ne bo samo še eden, potem vsaj veš, kako naprej.
Stvar je samo v tem, da ne prižgeš, ne glede na to, kaj ti dogaja v glavi. Ker mene je glava poskušala prepričati, da je že močna želja po cigareti prekršek in je potem vseeno, če kar prižgem. Ne, močna želja ni prekršek. Lahko si še tako želiš prižgati, prekršek je šele, ko to zares narediš.

Aja, zanimivo, da fizičnih znakov, razen koncentracije in občasnega nepotrebnega lajanja na ljudi (če to sploh je fizični znak), nimam. Spim dobro, prebava ok, glavobolov nič, še sanjalo se mi ni nič čudnega.

Mineva prvih 72 ur od zadnje cigarete. Še malo, pa bom tam.

Ne vem pa, če žvečenje nikotinskih žvečilnih šteje kot prekršek. Ker če ja, potem sem ga naredila pred kratkim. Ne vem čisto točno, če sem zdaj spet na začetku, sem nazadovala samo za polovico ali nič? Nekaj sem si najbrž že podaljšala pot do lažje abstinence, ne vem pa, za koliko.

Bila sem v družbi kadilcev, nosila zadnjo cigareto povsod s sabo, prižgala pa nisem, ker sem si to strogo prepovedala. Pozabila sem si pa strogo prepovedati nikotinske žvečilke. Mislim, da sem si jih prepovedala malo premalo strogo, zato je zasvojenec v moji glavi spet zmagal.

Saj niti ne vem, zakaj pišem. Mogoče kar tako, mogoče zato, da me bo nekdo razumel in mi rekel, da nisem izgubljen primer s temi mojimi padci, ki so čisto nepotrebni in do konca neumni.

Nič, zdaj se bom prepričala še, da so tudi žvečilni in obliži strogo prepovedani, ker so korak nazaj. Če zmorem dva dneva brez vsega, potem bi moralo iti tudi en teden. In če bi šlo en teden…. Eh.

Spoštovana!

Vi kar napišite, kako vam gre. To je tudi pomoč. Sam vam verjetno ne bom mogel vedno takoj odgovoriti ali odobriti vašega pisam, ker nisem ves čas na tej strani, vendar nič hudega, če bo nekaj dni zamika.

Vsekakor sem prepričan, da niste izgubljeni primer in še več, prepričan sem da zmorete.
To, da ste si pomagali z žvečilko, ni noben večji “prekršek”. takšni pomoči v najhujši krizi je namenjena. V kolkor in v to sem prepričan, pa boste ostali povsem brez, bo to vaš dokončni uspeh. Zato le pogumno naprej po poti, ki ste di jo zadali. Predvsem pa nikakršnega obsojanja same sebe. Ste na dobri poti in držim pesti za vas.

Hvala lepa za spodbudo in bodrenje..

Od takrat prižgala nisem več, še vedno pa tistega enega iz zadnje škatlice nosim povsod s sabo. Ne vem zakaj, ampak se mi zdi kot nekakšna varnostna mreža, izhod v sili in je ravno zato mogoče lažje, ker vem, da nekje še enega imam.

Sem požvečila še kakšen žvečilni, novih pa nimam namena kupiti, ko jih zmanjka. Pravzaprav jih žvečim bolj tako malo, ker jih ravno še imam, s precej dolgimi časovnimi presledki. Vmes je po 8, 12 ur., tako da upam, da ne bo težav, ko jih zmanjka. Včasih mi še zadiši, ko od kod prinese dim, najbolj pa manjka takrat, ko kakšno delo dobro opravim. Ker takrat pa si res “zaslužim enega”. Tako mi dopoveduje glava. Se je pa želja prižgati do zdaj zmanjšala tako po inteziteti kot po pogostosti.

Zanimivo, da so mi spletne ankete, ki naj bi merile, koliko je kdo motiviran za prenehanje kajenja, vse dale rezultate, da nisem jaz niti najmanj. Pa kar sem, le da imam razloge drugačne in so ankete pozabile povprašati po njih. Še sreča, da ne verjamem vsemu, kar mi kdo reče, bi znalo zbiti moralo 🙂

Plusi, ki mi veliko pomenijo so nič smradu, več denarja, več časa. Pa ni treba ves čas razmišljati, koliko sosede smrad moti.

Težav z zdravjem, hojo v hrib, težko sapo nisem imela niti prej, tako da je to nespremenjeno.

Je pa tudi kakšen minus. Zdaj nimam več izgovorov, ko se želim oddahniti od koga, da grem samo enega prižgat 🙂 Pa časa ne znam več meriti. Prej je bilo še tega prižgem, potem pa naredim. Zdaj tega ni več in nimam ničesar, kar bi lahko naredila, preden grem opravit kaj bolj zoprnega.

Menda, da je pri večini povod za prenehanje zdravje. Ampak mislim, da je tak povod dovolj močan šele, ko je precej pozno, če ne prepozno. Gledam kadilce okoli sebe in niti eden ni pripravljen nehati zaradi zdravja. Pa precej jutranje kašljajo (jaz nisem nikoli). Kar jih poznam, bo vsak najprej nehal zaradi denarja, tako kot jaz. Mislim, da bi se moralo denar prihranke kot motivacijo poudarjati precej bolj, kot se jih. Ker znajo biti še močnejša motivacija od zdravja. Med bogataši seveda ne 🙂