Zdravo,
pri 31ih so se mi začele določene težave z depresijo, že celo življenje sem bolj nervozen in živčen, težko se obvladam ko sem jezen, bolj zase sem se držal celo življenje, nekako nimam enih tesnih prijateljev ampak bežne znance

sedaj pri 30ih so se težave začele stopnjevat, še bolj sem živčen oziroma če nekaj ne delam sem živčen in tudi ko delam včasih stalno nekaj razmišljam in se živciram, če me kdo kritizira hitro izgubim nadzor nad sabo, se začnem tresti, ko sem se enkrat skregal z bratom in mi je rekel, če ga bom udaril sem takoj skočil vanj, nazadnje pa sem zaradi kritik šefice izgubil oblast nad sabo in jo porinil.

Če me nekdo razburi čisto izgubim prištevnost za kratek čas, včasih se mi rata obvladati včasih pa naredim nekaj kar potem obžalujem.

Tudi ko se skregam doma se začnem dreti ker se nimam v oblasti, stalno razmišljam o selitvi od doma ampak sem neodločen in enkrat mi je vredu, drugič ko se kaj skregam pa sam razmišljam da bi šel na svoje, problem je, ker dejansko sem najraje sam, pogovarjam se zelo malo, sploh se mi ne da razen občasno s kolegi, hodim v fitnes, kjer ne znam in tudi nočem navezati stika z neznanci razen z parimi izjemami

Ker sva si z bratom zelo različna in ker sem včasih živčen in jezen mi utrip naraste že samo če gre mimo mene, dejansko nimam svojega telesa pod kontrolo, srce mi kar začne razbijat za kratek čas ter se zacnem tresti, je to znak anksioznosti?

Naslednja stvar ki se je pojavila je pomanjkanje volje do stvari, ki jih rad počnem, hodim redno v fitnes in včasih se mi čisto nič ne da trenirat (prej cca 3 leta vsak trening 100%), že 1.5 leta nimam službe in tudi zjutraj mi je tako težko vstati in tako me zebe, da enostavno ne hodim v službo ampak se ukvarjam s spletno prodajo, imam drugačen bioritem, spat grem okoli 3eh zjutraj vstanem od 13ih do 14ih, ko vstanem pa do 19ih zvečer komaj k sebi pridem, šele po fitnesu in po tuširanju se počutim bolje, prej pa sem stalno nervozen, zaspan, oči mi kar vleče skupaj kljub temu če popijem kavo, enostavno ne vem kaj se dogaja z mano.

Sedaj jemljem Asentro 50mg dva meseca pa razen tega, da sem se bolj zaspan nisem opazil sprememb,razen mogoče zmanjšanje samomorilnih misli, ki se občasno še pojavljajo.

imam težave tudi s koncentracijo in kratkoročnim spominom, saj prec pozabim če sem nekaj kam postavil (dolgoročni spomin je vredu), sem hiperaktiven, ko vstanem stalno v zagonu, misli mi stalno švigajo po glavi, ko pojem kakšen burek se za nekaj časa malo pomirim in nisem toliko živčen drugače pa se čez dan vse preveč obremenjujem, živciram, preveč sem jezen.

Ampak ne morem si pomagati,tak sem očitno, bi rekel da sem psihopat, ker dejansko ne poznam drugega čustva kot jeza, jokam nikoli, sploh ne morem, smejim se zelo poredko, pogovarjati se mi ne da in tudi nimam kakega kolega, da bi se s kom pogovarjal, v službo se mi ne da ker denar imam od prodaje pa tudi težko prenašam nadrejene in komandiranje, NAJBOLJ me pa moti, da ne dobim punce, s katero bi se zabaval in ustvaril življenje, sem poskušal na raznih portalih itd in vse zaman, in to me dela najbolj živčnega bi rekel.

KOLIKO časa naj še jemljem asentro, je prekmalu za odnehanje ali naj odneham, energije ni več, bolečine so še prisotne, jeza tudi….probal sem tudi strattero dva meseca pa mi je bilo tako slabo po njen da sem opustil, edino kar me res veseli je vožnja z motorji, po poizvedovanju preko interneta pa sem izvedel, da sem nevrotičen, torej depresiven, len, čisto zase, agresiven,ne prenašam stresa, samo užival bi, usekan na motorje, se da kaj pomagati?

Pozdravljeni,

seveda, na osnovi napisanega, ne morem vedeti kaj je v ozadju vaših težav, zato bi potrebovali konkretni pregled in pogovor. Lahko pa vam odgovorim na vprašanje o Asentri. Po 2 mesecih jemanja je učinek manj ali več stabilen, torej, dodatnega izboljšanja ne pričakujemo. Vendar je tudi odmerek od 50 mg precej nizek in bi ga lahko višali. Ne vem pa, zakaj vam je bil predpisana prav Asentra, s kakšnim namenom oz. na katere simptome se je želelo vplivati. Torej, najprej bi bilo prav raziskati kaj točno je težava (psihiater, po potrebi tudi psihološko testiranje), in nato narediti načrt zdravljenja. To je logični sled dogodkov.

Lep pozdrav,

K psihiatru že hodim, predpisan mi je bil predvsem za zdravljenje impulzivnosti ter kot antidepresiv zaradi samomorilnih misli, opazil sem da sem po jemanju tega zdravila ce ga vzamem zjutraj zelo zaspan cel dan, ali bi bilo bolje da ga vzamem zvecer?

Sedaj jemljem po polovico da se znebim odtegnitvenega sindroma, sem zvisal dozo na 1.5 tableta pa mi je psihiatrinja svetovala, naj znizam nazaj na 50mg ker sem se pri 1.5 bolj tresel.

Opazam pa, da sem se vedno brez volje do vsega, saj nekako hodim v fitnes ampak nimam vec motivacije, vse se mi zdi ze malo nesmiselno, pa stalno sem ves utrujen, v bolečinah, predvsem vrat me najbolj boli.

S koncentracijo in spominom imam se vedno tezave, poleg tega ni nobene spremembe glede impulzivnosti ter obcasno se mi se kar pojavljajo samomorilne misli. Poleg tega se prenajedam s hrano.

Zanima me cisto splosno, ali je kje dokazano, da bi se bolje in drugace pocutil, če bi jedel zdravo ali pa samo zelenjavo in shujsal kake 10 kg, imam stalno okoli 102 kg, vcasih ko sem tekel jih je bilo okoli 90, sedaj tezko tecem zaradi bolecin, rekreiram se ampak prehranjujem se nezdravo.

Je pa tudi res, da ce nima smisla ker bi bilo pocutje isto oz se slabse potem mi je vseeno kaj jem, ker ce ne drugega se vsaj bolje pocutim ko kaj dobrega pojem poleg tega tezko zaspim in sem se bolj nervozen ce malo jem.

Nekako si zamisljam, da bi bilo bolje ce bi imel partnerico, ko bi bilo kaj novega v zivljenju, saj je trenutno vsak dan isti in sem vsega ze malo sit,,, poleg tega sem premalo vesel,stalno resen in jezen,negativen, skoraj nic se ne smejim, tih sem in brez energije in volje, obstaja kako zdravilo za to 😉

Pozdravljeni,

običajno Asetra ne provzroča zaspanosti, vendar so vedno izjeme in če ste to opazili, zdravilo jemljite zvečer. Za vse antidepresive velja, da je na učinek potrebno čakati več tednov, včasih pa ne učinkujejo in jih je potrebno zamenjati. O tem se boste pogovorili z vašo psihiatrinjo.
Kar se pa tiče gibanja, prehrane in počutja, seveda vpliva, ampak se je tega potrebno lotiti na pravi način. Nobenih stradanj in nobenega ekstremnega treniranja. Svetujemo hojo, vsakodnevno vsaj 12000 korakov, ter zdravo prehranjevanje s pravo hrano (čim manj ali še bolje nič “hitre hrane”, sladkanih pijač, alkohola, sladkarij). Preveč odrekanja provzroča stres, enako velja za pretirano treniranje, kar ne pripomore k boljšem počutju in okrevanju.
Seveda, tudi druženje, smeh, dobra knjiga, dober film, vse kar nas je prej veselilo, je potrebno ponovno obuditi in uztrajati dokler ne začutimo, da se nam veselje vrača. Zelo vam priporočam delavnice “Spoprijemanje z depresijo” ki jih izvajajo zdravstveno vzgojni centri v večini zdravstvenih domov. Povprašajte v vašem kdaj jih načrtujejo.

Lep pozdrav,