Pozdravljeni.
Pred časom sem spoznala moškega 50 let. Eno leto je bil zgolj stranka v našem podjetju in je prihajal 2× na teden. Takrat je bil tako prijazen, da skoraj ne mora biti res. Moški urejen, veliko daje na izgled, izobražen, uspešen… Čez čas sva se zbližala kot prijatelja, vendar sem že na začetku opazila, da nekaj ni o.k. Dejanja, ki so me zmedla. Ob tem mislim o nasprotujočih si dejanjih njega. Čeprav že 25 let redno berem psihologijo nisem psiholog in ne ocenjujem ljudi po prvem občutku, žal bi tudi te prve občutke morali upoštevati. Ob prvem zmenku, ki je bila zgolj kava, je ta moški prišel z zamudo. Ko mu napišem sms kje si, pa je bil v sekundi na mestu. Nato je pogovor ves čas tekel o njemu. Kako živi, kako je cool, kako je macho, da si kupuje drage znamke oblačil, poglej mojo uro, 100 jih imam, nimam več prostora za obleke, odvisen sem od nakupov… vem včasih moški več povedo kot je res. Vneto sem poslušala in si določene besede nisem znala razložiti- zmedenost. Že na začetku sem bila jo-jo. Najprej se je delal hladnega, nedostopnega in kasneje kot iskra kako ga zanimam. In potem ga spet ne zanimam in potem spet bumm, ga zanimam. Dejansko nastane pri meni zmedenost. Končno me obišče doma. Pogovor pogovor. Govorila sva o neki temi, ki je nisem razumela vendar mi he hotel vcepiti drugačno mnenje, in gospod je tako vneto razlagal, da mi je dejansko na vsak način želel dopovedati, da moram razumeti. Nisem se hotela več o tem pogovarjati, vendar zaključka ni bilo. Bilo je že hudo utrujajoče. Zraven je padla tudi kakšna zbadljivka, ki jo ob smehu spregledaš. Ob nasljednjem obisku, se je začel večji pritisk, določene besede, ki sem jih izgovorila je bil posmeh prisoten in zbadljivke, po drugi strani pa osvajanje- zmedenost. Priznal je, da je noro ljubosmna oseba. No, po vsem , kar je sledilo seveda lepega, človek naenkrat kot strela iz jasnega a brez razloga spremeni razpoloženje in mi reče naj grem spat v drugo sobo! ??? V trenutku sem padla v brezno! Vprašam zakaj in odgovor… če ne greš bom odšel domov! Ker še osebe ne poznaš dovolj te misli begajo… kaj sem naredila narobe? Morda pa težko spi če je kdo zraven… ker odgovora ni si sam probaš odgovoriti, a zaman! Zjutraj je bilo kot da je vse o.k. Bil je dobre volje, sem ga vprašala, čemu sem mogla spati na zofi, smeh!…. seveda sem mu čez dan napisala sms kaj je bilo in da ne dovolim, da z menoj kdo tako ravna, a odgovora od nikoder! Začel je hoditi vsak dan v naše podjetje, vedel se je kot prej, kot da se nič ni zgodilo med nama, zato sem to storila tudi jaz. Prijazen gospod, kot gost, ki zahaja v podjetje. Zmedenost. S svojim šarmom uspel priti do naslednjega obiska pri meni doma, a me pred tem po sms- u prosi, da je v službi in da ne more kupiti tedenske vinjete in če jo kupim jaz, ker zjutraj ne more več domov po avtocesti. Tisto večer je bil povsem druga oseba. Ne, danes te jaz strežem! Sama nisem mogla verjeti očem. Popolnoma drug moški! Postregel me je z vinom, kava… bila sem kot kraljica. Izročim mu vinjeto in vse je bilo cool. Spet je sledila njegova samohvala pretirana, kako je on cool, a zame so spet začele padati žaljivke že stalnica, kako ne razumeš, pa saj res nisi blond. Pa saj nisi trčena… pa moraš razumeti… pa posmeh…pa kako lahko…, v naslednjem trenutku, koliko mu pomenim… vedno občutek zmedenosti. In vprašanje kje pa je moje darilo? Ob tem je mislil na cigare takšne kot sem mu jih podarila za božič. S tem je povedal, da jih zmeraj moram kupiti, ko me obišče. Zjutraj me spet razvaja s kavo in bil res prijazen…, a se je spet pojavil tisti drugi on. Bes, človek je v trenutku explodiral… čemu pa tedenska vinjeta, zakaj ne letna… in spet, a si ti nora…, pa kaj je s tabo… bila sem brez besed…! Dejala sem le bolje da greš. Potem so sledila rahla zbadanja v podjetju, ko je prišel z drugo žensko… jaz nisem reagirala. Ker res nisem vedela, kaj počnem narobe, sem mu poslala sms, da se lahko pogovoriva in da ne dopuščam, da kdo name kriči, me izsiljuje… odgovori mi da naj ga pustim pri miru in da sem njegova velika napaka. Odgovorila sem mu, da ga nočem več videti. Človek še zmeraj hodi v podjetje a tokrat vsak dan, a jaz se izogibam. To je le povzetek iz moje zgodbe. Dejstvo je, da je zmeraj bil blizu in potem spet daleč. Bila sem kot jo jo. Človek čeprav v kratkem času mi je povzročil toliko bolečine, toliko nejasnosti, zmedenosti, da sem to imela v glavi že 24 ur. Zmeraj znova manipulacija, občutki krivde, zmedenost, ponižanje, ko pa se mu je zahotelo moje bližine je naredil vse, a moja napaka, da sem to dovolila. Zelo me je tudi zmotilo nihanje razpoloženja. Ničesar nisem prekrila v zgodbi. Ne potrebujem nasveta kaj narediti, ker sem že! V takšnem nezdravem odnosu se jaz ne vidim, prosim le za vašo opredelitev ali je to oseba MOM. Hvala vsem.

Lahko je MOM, lahko je NOM, lahko kaj tretjega ali kombinacija vsega. Ampak to niti ni tako pomembno. Važno je, da si pravočasno spoznala nevarnost in se rešila z roba brezna. Bravo!

Iz srca hvala. Ja v taki zvezi se res ne vidim, saj bi psihično zbolela. Hvala!

Spoštovani,

to je to. Bodi hvaležna, da so bili znaki tako očitni in si jih prepoznala, saj bi sicer lahko vlekla to veliko časa in bi bilo veliko težje in boleče prekiniti tak odnos. Posledice pa bi bile dolgotrajne.

Srečno!

Jojo3 hvala za spodbudo. Res sem srečna, da sem hitro spoznala, da nekaj ne štima. Se pa bojim naslednjega stika, katerega se zaradi narave dela ne morem umakniti. Sedaj mi je super, ko sem na dopustu, kakšni pritiski bodo pa ko se vrnem pa ne vem. Izvedela sem le, da je tudi sedaj vsak dan na našem podjetju. Vstopa mu ne morem prepovedati, lahko le delam svoje delo in on ve, da bom prej ko slej naletela na njega in bom mogla komunicirati z njim. Tega se pa zelo zelo bojim.

Skitnica, pozdravljena!
Oseba, kot jo opisujete, je po mojem mnenju odnosno zelo nevarna. Skrajšano lahko rečem zelo”strupena” in jaz bi se ji umaknila “s senemim vozom 6 km stran”, kot rečejo v žargonu. Tu diagnoza sploh ni pomembna in je po vašem opisu ne more dati nihče, razen zato usposobljenega strokovnjaka. Dobro pa se je zavedati, da v odnosu kjer se dogagajo take manipulacije, o katerih pišete, človek ne more ven brez posledic (na primer: zmedenosti, strahu, negotovosti, sramu, občutkov krivde in še bi lahko naštevala…).

Dejstvo, da vas je srečanja s tem človekom strah in ne veste kako z njim ravnati, je na nek način razumljivo. Kot razumem, vas spravlja celo v stisko. V tem primeru je problem v nas (vas), ker smo se z nekim nezavednim delom nas samih, usodno povezali s tako osebo. Zato se poslušajte in naj bo vaše doživljanje za vas zelo resen alarm, da morate nekaj storiti tudi pri sebi.

Mogoče vas ravno ta oseba iziva in vas uči, da raziščete kaj je v vas, da vas na nek način privlači, razum pa vam naroča beg. Pa to ne jemati kot kritiko, saj smo vsi samo ljudje na poti učenja in nihče ni popoln. Vsekakor je zelo spodbudno, da ste se vsaj pravočasno začeli zavedati, da nekaj močno “ne štima” in da že iščete rešitev.

“Pa, kdo si ti tip, da me spravljaš na obrate?”, bi si jaz po takih izkušnjah z njim, zastavila prvo vprašanje in ustvarila pred njim mogočen zid. Niti slučajno mu ne bi dovolila vstopa čez mejo, ki bi si jo postavila v sebi. Z njim bi komunicirala le službeno, če je to sploh nujno in nič več. Vsako pleteničenje in manipulacijo bi takoj omejila. Včasih se je najbolje strupenjačam umakniti, če se le da. Razen, če vam dvojnost, ki je v vas, še ne daje te možnosti? Namreč razumem vas, en del vas, ki ga je narekoval razum, se je umaknil, drugi del, ki je na nezavedni ravni, pa vam tega ne dovoli. Ker igra med vama še ni končana, se tega vsaj zavedate. Zato bi bilo dobro, da ravno ta nezavedni del v vas, pri sebi raziščete.

Na tem forumu je na to in na podobne teme, omenjene vrsto litarature. Začnite na primer s knjigo “Ne stopajte več po prstih” in pobrskajte na forumu, kaj bi vas morda utegnilo še zanimati.
Nanesla sem le par svojih misli. Upam, da vam bodo v pomoč. Lp Odmev

Hvala odmev za tako obširen odgovor. Želela bi le povdariti, da se jaz s tem človekom ne želim srečati, sploh ne sedaj, ko si še obliže lepim na rane. Ker ta človek je kot sol, ki naredi bolečine še bolj boleče. Žal pa se temu ne morem izogniti, saj moje delo tega ne dopušča. Nihče me ne mora menjati. In ker vem kako dobro ta človek manipulira, kako zna vplivati na ljudi… tistega občutka se bojim. Sem močna oseba, vendar vsi imamo pod kožno nekakšne občutke v neprijetnih trenutkih. Res je, da so me kot otroka vzgajali, kako moram biti dobra, pošteba, prijazna in ne smem škoditi drugim. No in to je moj vzorec. Bog ne daj, da bi koga prizadela in storila komu kaj hudega. Kot otrok sem bila zneraj v središču pizornosti in mislim, da sem kot otrok zmeraj imela občutek, da sem jaz tista, ki moram mamo ali očeta spraviti v dobro voljo. Da sem jaz tista, ki ljudem ustvari trenutek zadovoljstva. In ker sem zelo vesela, pozitivna, privlačna…. oseba imam velikokrat spet občutek, da moram takšne zamorjene ljudi ( po navadi so to zamorjenci) rešiti zamorjenosti. Dati jim tisto, česar pri njih ne opazim.

Poznam tudi to o čemer pišete. Običajno “nasankajo ravno pridne punčke in pridni fantki”… Ravno ti neustrezni vzorci, v katere so nas nezavedno pehali starši, so nas v življenju zelo pogubni. Ob vsem tem nismo smeli biti, oziroma sploh nismo zmogli biti, to kar smo. Žal pa je včasih ravno pot do spoznanja sebe, kdo smo in do česa smo upravičeni, zelo dolga pot. Nihče nas tega ni navadil, starši nam tega iz neznanih vzrokov, niso dopustili… Problem je ravno v tem, ker zaradi napačno ponotranjenih vzorcev iz otroštva, tega ne zmoremo videti in jih nevede potem ponalvjamo skozi življenje. Navadili so nas, da smo “fini” in da se ne znamo in ne zmoremo potegniti zase. O teh, za nas zelo škodljivih vzorcih, nas potem v življenju učijo ljudje, s katerimi se srečujemo in naj bi bili z njimi blizu… Običajno se ne zavedamo, da imamo okvarjene notranje meje in meje za nas še dopustnega… Biti “fin”, je v prispodobi včasih enako kot biti neumen… Morda drugič kaj več o tem, ker sedaj nimam časa. Lp Odmev

Hvala odmev, res lepo zapisane besede. Bom vesela vsakega tvojega zapiska. Se trudim po svojih najboljših močeh in bom seveda upoštevala tudi tvoje besede. L.p.

Prav iskreno vesela sem zate, da si se rešila tega nezdravega odnosa. Če se ne bi in bi razmerje poglobila, bi te lahko čakalo peklensko potovanje in vprašanje je, kako in če bi se rešila iz tega oklepa. Vse dobro ti želim, Ana

No, saj si napisala, kakšen imaš vzorec. Biti prijetna, ne škoditi drugim, pomagati…
Kaj pa, ko bi ta vzorec za spremembo uporabila na sebi? Ko bi pomagala sebi, poskrbela
za prestrašeno deklico, jo zaščitila, jo rešila?
Če bi morala pomagati nekomu drugemu v isti situaciji, bi verjetno znala…torej premisli in
uporabi to znanje.

NOM, MOM , paranoidna osebna motnja, sociopat….lahko je cel koktajl raznih stvari ( običajno je) vendar diagnoza ni toliko važna, Pomembno je, da uvidiš patologijo vedenja in da se zaveš, da ti ljudje delujejo drugače , da razmišljajo, čustvujejo, delujejo povsem drugače, kot običajni ljudje, zato jih ne moreš ocenjevati ali ravnati na podlagi tega, kar prepostavljaš, da bi običajni ljudje storili, razmišljali, čutili. Oni so preprosto drugačni in ni šans, da jih zareš razumeš ( ker za to moraš biti tudi ti takšen) . Pomembno je le, da razumeš,kako vplivajo nate in kako se zaščititi.

Takšne ljudi se je sicer precej zlahka rešiti , hitreje to storite, lažje je, ko že nekaj od vas dobijo, še nekaj časa poskušajo če bi lahko spet kaj dobili. Osnovno, kar je dobro vedeti je, da se takšni ljudje za vas zanimajo zgolj in zgolj zato, ker od vas lahko nekaj dobijo ( pozornost, denar, ugled…) in kadar to dobijo ( ali menijo , da bodo dobili ) so sladki kot med. Ko nekaj dobijo, jih ne zanimate več, če jim date premalo, kot menijo oni da bi si zaslužili, postanejo strupeni. Takšni ljudje se večinoma čutijo upravičeni do vsega, kar jim na pamet pade in ta upravičenost pogosto nima nikakršne zveze z realnostjo. Zakaj točno bi mu vi morali dati tedensko ali celo letno vinjeto na primer , ne glede kako se to njemu zdi samoumevno.

Skratka, rešitev je v tem, da jih pripravite do tega, da se jim zazdi, da od vas ne morejo dobiti ničesar. Da ne odreagirate na njiihove igrice. Želijo pozornost in občudovanje? Pokažite zgolj vljudno, nevtralno zanimanje in se čimprej izmuznite ali pa sami naredite kakšno mini čustveno dramo, ki bo usmerila pozornost na vas in bo zahtvala njihovo pozornost ( zelo hitro se jim bo kam mudilo) . Želijo denar? Začnite stokati, kako ste brez njega, kako komaj shajate in namignite, da bi vam morda oni lahko finančno pomagali ( samo še kadilo se bo od njih , tako hitro bodo zbrisali). Se želijo družiti z vami zaradi vašega ugleda. moč? Naredite nekaj nerodnosti v javnosti, dajte jim vedeti, da je vaša moč zgolj izluzija, ker imate kakšne težave ( nič konkretnega, zaradi česar bi vam lahko potem oni delali težave)…itd.

Skratka, bodite vljudno nevtralni ali pa stokajte, jamrajte, naredite kaj, zaradi česar ga bo sram zaradi vas ( to so lahko res malenkosti, na ugled dajo veliko), ustvarite situacijo v kateri bi se pričakovalo, da vam bo priskočil na pomoč ( rada bi prebelilal stanovanje, bi mi prišel pomagat?) ni ga hujšega za te ljudi, da bi se morali ukvarjati s komerkoli drugim kot samim seboj ali pa da je kdo drug v centru pozornosti.

Najbolj pa se bojijo resnične moči. Če začutijo, da jim ne nasedate in da jih boste postavili pred zid ali razkrinkali, bodo izkoristili kakršen koli za njih časten izhod, da bodo odnesli pete ali pa se pomanjšali na najmanjši, najbolj ponižen in ustrežljiv atom. Vendar tega ne počnite, če niste res že teflonsko odporni na njihove čustvene in druge manipulacije, drugače se bodo zgolj potuhnili in čakali na vašo prvo šibkost in potem bodo res udarili nazaj. IN takrat so lahko res zelo zelo nevarni.

Naslabše, kar lahko naredite pa je, da se začnete z njimi ukvarjati tako, da razmišljate zakaj je…kako je lahko….kako bi ga lahko spremenila….zagotovo ime neko temčano otroštvo, da je tak……v tem primeru ste pečeni, ker vas bo namazal na kruh.

Pomembno pa je tudi, da se ves čas zavedate, da niste dogovorni za misli, čustva, dejanja NIKOGAR razen samega sebe. V bistvu nimate niti pravice, da se vpletate v usode, dejanja, razmišljanja in čustvovanja drugih in še manj, da jih poskušate spremeniti, niti v primeru, da jim poskušate “pomagati”. Ljudem lahko pomagaš pri spremembi zgolj, če si sami želijo ( resnične) spremembe, lahko jim pomagaš zgolj, če si želijo ( resnične) pomoči in še tukaj moraš paziti ali morda ni tvoja želja po pomoči ali posredovanju bolj povezana s tem, da preko drugiš v bistvu rešuješ sebe, ker je tako lažje , kot da bi se soočil sam s seboj.

GittaAna

Gitta Ana ja res je kar ste napisali! Prebrala sem že več vaših zapisov in res se vam zahvaljujem za vašo pomoč. Povsem se strinjam z vami. Res sem malce bolj oseba, ki istopam, saj se ukvarjam tudi z poslom, ki ni vsakdanji. Tukaj je vedel, da pricurlja denar in vedela sem, da mu je tu ena opcija. Vedno znova je od mene pričakoval darila, vendar tako naivna pa nisem. Nisva bila niti par! Mislim, da sva 6x preživela noč skupaj, s tem, da sem v eni prespala na zofi. Ampak vse to me več ne zanima, bi pa vam želela povedati kaj je bilo danes. Ponosna sem nase!! Morala sem v službo in ker je videl ves teden da me dopoldan ni je danes poskusil popoldan, morda pa je to zgolj naključje!? Ni pomembno. Srečanja sem se bala!! Manipulator je manipulator. Ko sem prišla sem se pogovarjala z drugim gostom, in omenila, da sem popoldan in naj se kaj oglasi. Nakar zagledam, da mi stoji za hrbtom… že v naprej sem bila pripravljena, vendar tega nisem sploh potrebovala. Enostavno ga moje telo sploh ni videlo. Enostavno ni več bilo prisotne nobene bolečine! Res nisem čutila ničesar. Bila sem dobre volje in res se je vse obrnilo. Spet se smejim, spet sem vesela, spet opazujem tiste majhne stvari, ki jih prej nisem videla… ne glede ali je tam ali ne. Sodelavka mi ke povedala, da je bil zelo jezen, ko je odšel ( igra), vendar sem ji odgovorila, da to ni moj problem. Nisem se ozirala ali je še tam kot prej, enostavno mi je bilo malo mar. Ne dobi več moje pozornosti, saj sem spoznala, da jo potrebujem jaz – o tem ste mislili Ana Ana? Ni več mojih sporočil kako mi je žal in prosjačenja, saj sploh nimam več številke. Prej pa sem vedno pisala sms- e kaj je spet narobe, ko je odšel. In niti mi ni mar, da je nimam. Še ponosna sem na to. Priznam, da sem za vse kriva sama. Nekdo je nekoč zapisal, če se za nekaj odločimo, moramo sprejeti tudi posledice! Upam, da bo vsak dan bolje, saj priznam, da nič ne more biti hujšega in vse se prenese, kot takšno sranje s takšnimi ljudmi. Sem v prometni nesreči izgubila očeta in je bilo kruto, vendar se krpaš in sprejmeš. To! To pa samo strmo padaš in še dobro, hvala višji sili, da sem to zelo zelo hitro spoznala!! Gitta Ana in ostali morda bo še prišel dan, ko spet padeš v tisti občutek, zato bom vesela, če boste ostali tukaj. Tudi če bo prišel ta slab občutek bom vedela, da bo jutri bolje, ker je zmeraj tako. Da se moram naspati, uživati v dobri hrani, se razvajati v kakšni savni… tisto kar imam rada. Drobni in dragoceni trenutki sama s seboj. Upam le da bo iz druge strani mir!!

Super, se pridružujem in tudi mene veseli, da se je tako razpletlo.
Glede napisanega sem želel samo dodati, da so pozitivni, veseli, ustrežljivi ljudje ponavadi žrtve tudi zato, ker ravno taki na začetku največkrat tolerirajo drobcene signale nepoštenosti, nelogičnosti, zlobnosti takih ljudi. Ljudje z ‘mehkejšim srcem’ so ponavadi tudi vzgojeni, da se pri ljudeh gleda in išče le dobro, ne slabo. Če pitbulla zapremo s pudlji vemo kdo bo zmagovalec in kdo se bo počutil slabo. Vaše lastnosti, kot so prijaznost, neškodljivost, pozitivnost so morda velikokrat res slaba popotnica za plitke ljudi in za soočanje z ljudmi, ki tega ne cenijo, ampak moje mnenje je, da so tudi vaše največje duhovno bogastvo. In žal je premalo takih ljudi. Zato bi bil moj predlog, da poskusite iz tega priti brez, da bi se toliko opekli, da bi se te lastnosti spremenile. Se strinjam z Odmevanje, da pretiravati ne tej skrajnosti je v prispodobi enako kot biti neumen, vendar se mi zdi, da je potrebno ‘okvarjene notranje meje’ korigirati na način, da se pri tem ne mentalno kastriramo. Najlažje in uspešno se mi zdi, kot večkrat napisano, da človek nauči, da ljudi z močno neugodnimi lastnostmi prepozna in izogne, čas pa posveti drugim.

Hvala jojo3. Ja mislim, da vedno bolj opažam, da si nekateri ljudje enostavno ne zaslužijo mojega časa. Vem, da nekaj bom mogla pri sebi spremeniti, vsaj to, da bom brez občutka krivde postavila meje in se znala postaviti zase. Ne bom pa spreminjala vseh mojih lastnosti, sploh pa ne zaradi drugih. Še bolj bom vesela, še bolj prijazna…, saj prav to monsterje ubija. Ubija jih, da si vesel, da te ne razjeda tisto, kar njih od jutra do večera. Smehala se bom, saj prav oni tega ne zmorejo, saj vemo, da le redki monsterji zmorejo humor. Spremenila bom tisto kar mi škodi, obdržala tisto, kar je moja značilnost!

Jojo3!
Popolnoma se strinjam z vami, kar ste napisali. Hkrati z vsemi predhodniki, zlasti s “skelo” in GittoAno”. S povedanim niti slučajno nisem mislila, da moramo ” visoke meje” postavljati in se tako obnašati v odnosu na splošno do vseh ljudi. Spregledali ste namreč, da sem napisala, da nimam časa. S pisanjem sem namreč takrat zelo hitela in bila zato morda manj razumljiva.

Vsekakor pa je o zapisanih odklonih potrebno najprej veliko vedeti in biti tudi z marsičem seznanjen, da lahko s tako osebo varno komuniciramo. Sploh pa še z osebo, o kateri sprašuje in ki jo je opisala “Skitnica” In tudi samo o odnosu do te osebe je bilo govora in sem z zapisanim tudi tako mislila. Ravno zato sem, s tako primerjavo (“biti neumen”) namerno poudarila, da se drža “delati se finega”, v danem primeru ne splača.

Sicer, pa kaj bi pisala, vsak pač razume kot pač hoče razumeti… Lp Odmev

Odmevanje, sploh nihče ne dvomi v vaše pisanje in zelo dobro ste napisali. Mi dali misliti in temu je res tako. Seveda sprašujem zgolj za to osebo. Res je in povsem se strinjam z vami. Bom pa v življenju veliko bolj previdna. Ne bom takoj ocenjevala ljudi, sicer pa ljudje kar hitro pokažejo svoje slabe in tudi dobre lastnosti. Sedaj bom upoštevala oboje, prej sem ob slabih pogledala vstran in jih nisem hotela videti. Hvala vam

Skitnica!
Me veseli, da ste me prav razumela. Vesela sem tudi, da razmišljate kot razmišljate in da ste na pravi poti. Vsem vse dobro! Lp Odmev

Skitnica super, to je to, preusmeriš energijo, tam kjer ji je mesto – nazaj vase ali pa k ljudem, kjer teče v obe strani, ne zgolj v eno.
Takšni osebki se potem, ko ste spet pri moči in polna energije spet nakurijo in morda bo še nekajkrat poskušal , da dobi novo dozo, če pa boste vztrajali in ne bo od vas dobil tega, kar pričakuje, bo slej ko prej obupal. Bravo in k novim zmagam oziroma bolj zdravim odnosom 🙂

GittaAna

Hvala Gitta ana, ja res je, energijo najprej moram usmeriti vase, da napolnim kar je bilo izčrpanega. Seveda gospod vsak san sedi v podjetju, vendar je to verjetno pač naključje. Sem pa bila v šoku in to vam moram napisati. Vsak dan znova odkrijem kakšno manipulacijo, ki sem jo doživela, najbolj pa me je šokiralo v soboto. Najprej vam povem, da je zame materializem povsem zadnja stvar na svetu. Vsak ima toliko kot ima. Monster se je hvalil kako je in in ex… prisega na znamke…. in bla bla. Ko sem zagledala njegov avto… dragi moji, človek ima službo kar dobro ( baje), zasluži po moje kar, avto pa katastrofa 15+ let mislim. Zdaj se sprašujem kaj je sploh od njegovih besed resnično. Vse kao znamke, ure obleka…. avto pa za 500 eur ali manj. Ne jezi me, njegova kripa, jezi me to, da sem si v tujini kupila stanovanje, stanovanje imam tu…a je vse to bilo le posmeh. Vse sem si zaslužila sama, s trdnim delom, dejansko garala in veliko noči delala, da imam to kar imam. In potem se pojavi nekdo, ki hodi tja kjer je kava najcenejša, kao nosi znamke… se ima za oh in ah, se posmehuje iz opreme, ki sem jo sama kupila in je nova, a vozi avto za odpad. Na koncu od mene izsiljuje darila, poklone in letno vinjeto… NOM.