Ste zapufani?
Vas zaradi tega kaj glava boli?
Mene tudi. Sem skoraj 200 jurjev v minusu. Imam en kratkoročni kredit. Mož pa stanovanjskega. Plačujem še za “stanovanjsko shemo”. Oba sva življensko zavarovana in še plačujeva nek 3. steber, da bo penzija boljša. Tako, ostaja mi vsaj upanje, da bova dočakala penzijo. Takrat pa bo cvenka….
Samo brez panike!Tudi midva sva zapufana;stanovanjski kredit,na mojem računu -100.000,poleg vseh računov in hrane,pa plačujeva še 2x življensko in nezgodno zavarovanje ( za oba ),fond polico za otroka,stanovanjsko shemo,modro varčevane,…Kakorkoli,živiva le od manj kot ene plače,pa še s to ne veva kaj bo,saj se možu konec avgusta izteče pogodba.
Predvsem pazi nase in se ne sekiraj preveč!
Nočko!
No, mislim, da nas je večina takšnih. Lezemo iz meseca v mesec, vplačujemo raznorazne varčevalne sheme, da bomo vsaj čez nekaj let kaj imeli, če že danes “štukamo” konec s koncem.
K sreči stanovanjskega problema nimamo, zato bo pa avto še nekaj let delal PUF, PUF, PUF….
Pa niti nimamo tako slabih dohodkov. glede na to, da otroškega dodatka, z 20% povišanjem (otrok ni v vrtcu), dobimo dobre 4 tisočake.
In še vedno se sprašujem, kako si lahko tisti, ki dobivajo dodatkov blizu 20 jurjev (po moji logiki so njihovi dohodki vsaj malo nižji od naših), privoščijo najmanj dvakrat po dva tedna dopusta doma, v tujini ali toplicah.
Ali se resnično ljudje ponovno zapufajo za dopust. In tako vse leto delajo samo za varčevalne sheme, vračilo kreditov za osnovne življenske potrebe ter dopuste in tisto kilo kruha in liter mleka na dva dni….
Razsvetlite me prosim! :))
Nataša
Midva imava stanovanjska kredita, moj se izteče junija-jupi, možev čez 6 let-:(((( in vsak mesec gre gor – to so ti kao neki ful ugodni krediti za mlade družine… natega!
Če ne vzameš kredita, pač ni štalce… je ža tako danes.
Kar se pa tiče minusa na bančnem računu, menda sem bila res enkrat v minusu 4.000 sit, pa še to zato, ker nisem vedela, da ni več štipendije…
V glavnem, sva toliko disciplinirana, da je tam le plus, pa tudi to se mi zdi dobra navada, da kar kupiva (razen stanovanja, avto ni v tej kategoriji), takoj plačava. Ni obrokov in všeč mi je, ker vedno vem, koliko imam, brez da bi razmišljala, koliko že nimam, preden sploh dobim…
Če nimava, pač počaka na boljše čase… in mislim, da voziva kar dober sistem.
Ja, mi smo tisti, ki dobivamo otroški dodatek blizu 20 tisoč (z 20% povišanjem), ja, tudi mi gremo na morje (si lahko misliš?) in včasih tudi v toplice. Za dopust porabimo regres (še v študentskih časih pa smo na podoben način kot ti v varčevalno shemo, nalagali vsak mesec nekaj tolačkov v nogavico).
Urejamo si stanovanje. Ne jemo samo kilo kruha na dva dni in ne spijemo samo 1 liter mleka na dva dni. Lepo živimo. Zaenkrat brez kreditov. S stanovanjem (ok, priznam, uredila sva si ga v domu mojih staršev, s trdim delom, disciplino pri financah in le z malo pomoči), s starejšim avtom. In smo srečni. Nič nam ne manjka.
Ni mi pa jsno, kaj ti pri takšnih primerkih kot smo mi, ne štima? Kje točno te je treba razsvetliti? Česa ne razumeš? Da smo pač bolj skromni? Vprašaj bolj natančno in ti bom odgovorila.
Dragi ima puf samo še 2 meseca, avta sta dva, štalca je, porodniška je fejst dobra, njegova plača še bolš..pa skos neki rabš. Sama sem šparala še preden sva skup prišla in sva moj miljonček in še nekaj uporabila za opremo stanovanja-pa ni bimo treba kredita vzet! Ne gre nam slabo-ampak sploh ne vem kam gre denar. On položnice plačuje, sama hrano smo tm tm nek..pa jest bi zej kolo pa orbitrek on ima svoje potrebe in tako to gre…več maš več porabiš-tko da… Treba je živeti svojim dohodkom primerno-seveda če se da. Tudi sama ne hodim v minus, če mi ni reees treba. Dragi je v minusu še zaradi njegovih “ludih” let k so ga žural. Pa se mu še zej vleče..
lp
ja z denarjem je vedno kriza!
mi trije živimo skromno. moja je bila, ko je zanosila, še študentka, ki pa je vmes diplomirala, se še nekam vpisala, da je imela vsaj status. Kdo bi jo pa vzel v službo? Tako da sedaj dobiva socialno porodniško in to celih 37.000 sit!! Država je pač radodarna.
Moja plača pa tudi ni ne vem kako dobra ampak nekako rinemo in še malce našparamo na koncu meseca.
Hvala bogu da imava tako dobre starše da so nama priskočili na pomoč pri rešitvi stanovanjskega problema, tako da se vsaj s tem ni potrbno več ubadati.
Ga pa (stanovanje namreč) počasi opremljava, kolikor našparava potem pametno porabiva.
Puf (sestrski, he he) pa tudi počasi vračam.
Ampak dopust bomo pa letos vseeno preživeli doma. Toliko pa le nismo našaparali oz. ga bomo preživeli v skladu z našimi možnostmi in se bomo imeli zelo fajn, ker bomo skupaj. To pa tudi nekaj velja, a ne?
[maj]
Kdo pa ni? Pa vse nas glava boli! Mož je 300.000 v limitu, jaz 150.000, kredit za hišo na 8 let, za avto na 4 leta, življensko zavarovanje, pa še pohištvo na obroke (čeke), pa še dediščino je treba izplačevat … Vse skupaj nanese trenutno okoli 4 mio. Ja, včasih si mislim, da bog ne daj, da koga od naju pobere….
Ojla!
Midva imava še dve leti kredita…. joooojči se vleče…. V minusu (še) nisva.
Kaj češ, enim pač ne pade z neba. Je pa zato občutek boljši, da si sam kaj ustvaril. Brez kredita pa na žalost (vsaj nama ) ne gre.
Potem še pa vsa življenjska, zdravstvena, rentna zavarovanja…kar nanese. Mladička še pa nimava. Zaenkrat.
Upam, da pridejo tudi za nas boljši časi.
Midva sva bila ful zapufana. Sva se pa precej disciplinirala in zdaj, ko živimo v najemu, imava puf skoraj v celoti vrnjen. Še malo, pa bo. Potem se nama izteče še en trajnik (sesalec), ki ga bova verjetno prej poplačala v celoti, pa smo na čistem. Ampak potem se šele začne… Krediti za stanovanje. Se bova zapufala za dolgo, dolgo. ampak bomo plačevali za svoje stanovanje, ne za tuje.
Na dopust bomo šli letos 2x na morje in verjetno kakšen vikend v hribe. Sicer živimo kar dobro, ne preseravamo se, imamo pa hladilnik vedno pol. Tudi na izlete gremo. Komaj pa čakam, da grem tudi sama nazaj delati in bo šlo še malo lažje. No, ja – pa še bolj se bo treba disciplinirati (predvsem jaz) glede izdatkov zaradi visokega stanovanjskega kredita.
Z eno zagotovljeno plačo ter eno malo bolj normalno kar nekako živimo. Občasno v minisu, potem pa se malo zdiscipliniramo in smo spet na ničli.
Dopust? Ja, vsekakor. Če pa celo leto delava, si ga pa menda lahko privoščiva,a ne? Ne gremo pa ne dopust preko agencij, ki so ful drage, ampak poiščeva kakšen privat apartma, ki je kljub vsemu veliko cenejši.
Oblačimo in obuvamo se ob raznih razprodajah in akcijah – tako, da smo vedno kar urejeni. Prav tako gledamo na cene tudi pri hrani – kakšno stvar kupimo ceneje, izkoristimo akcije, na račun tega si potem lahko kakšno stvar privoščimo, ki si je drugače ne bi.
Kakšnih velikih pufov nimava, ker sva imela sva nekaj prišparanega preden sva se spoznala. Res pa je, da sva si stanovanje uredila nad starši. Če bi morala na svoje – potem pa res ne bi bilo izhoda (finančnega).
Imava življenjsko zavarovanje z nezgodnim ter modro varčevanje. Prav tako pa imata svoji knjižici odprti tudi ta mala dva.
Mislim, da nam kar dobro uspeva krmariti z najinima plačama. Otroški dodatek? 20.000.
Mislim, da je predvsem umetnost, kako se navaditi živeti z denarjem, katerega imamo na voljo. Vse ostalo so sanje… in preveliki apetiti. Čeprav… ene stvari so pač nujno potrebne in za te prejšnji stavek ne velja.
Midva gradiva stanovanjsko hišo, troetažno, dimenzij 10 x 13. Čeprav sva oba doma s kmetije, od staršev nisva dobila niti zemlje, tako, da sva jo morala kupiti, finančno nama nobeden prav nič ne pomaga, izbirava pa kvalitetne materiale. Sva res varčna, vendar gre – ker imava cilj. Če bo šlo vse po sreči, bo naša družinica čez eno leto že v novi hiši. Pa še to: oba imava plači malo nad povprečno slov. plačo, kredita pa do sedaj še nisva vzela. Otroka sta v varstvu, za kar plačujeta 60.000 SIT mesečno. Moram priznati, da sem ponosna, ker si dom postavljava povsem samostojno, brez nikogaršnje pomoči (čeprav pomoči tudi ne bi zavrnila – pa nanjo ne računam). Smo pa pri vseh izdatkih zelo disciplinirani, in se imamo prav lepo. Ko bomo na svojem pa načrtujemo še kakšnega otročička – upam, da nam bo uspelo.