Sem stara 32 let in mam dveh otrok,imam tudi partnerja.Problem je da se midva ne razumeva,in da jaz bi rqada to rešila, ker sem totolnoma nesrečna.Sem kriva jaz?Ta človek je zelo površinski, VELIKO MU JE do tega kako hiša izgleda, kako je vse urejeno, vse najmanje napake ga motijo, pol seveda da sem jaz predebela,lena in vse živo….Veliko sem glede njega že pretrpela, psihično me zna spravit na kolena, moja samozavest je na podnu…kaj točno naj naredim d amu odprem oči?ENKRAT SMA ŽE ŠLA narazen,ampak sem za voljo vsega odločila d amu dam še eno moznost,žal napaka….kako mu naj dopovem da rabima terapijo?ali da jo sam rabi?Res si želim rešiti težave že zaradi otrok…

Začni pri sebi.
Spravi samozavest gor, začni se imeti rada, spoštuj se – magari tudi če greš na terapijo, če sama
ne znaš. Postavi se na noge, ugotovi, kaj si dovoliš in česa ne, kako dovoliš drugim, da delajo s
tabo in zakaj.
Zelo očitno je, da se ne spoštuješ dovolj, kako naj te potem kdo drug?
Mene recimo nihče ne more psihično spraviti na kolena , niti slučajno.
Prvič vem kdo sem in kaj vse zmorem, drugič bi ga ob prvem poskusu zaustavila, tretjič ljudi, ki
to poskušajo vedno znova, odstranim iz svojega življenja.

Njemu odpreti oči?
Tega ne moreš, če imaš sama trdno zaprte.

Simply nikomur en moreš dopovedati, da karkoli rabi, če on tega ne doživlja tako. Edino, kar lahko tukaj narediš, da greš sama na terapijo, da boš odkrila, zakaj si sploh pristala v takšnem zakonu, zakaj imaš občutek nemoči, zakaj si sploh še enkrat šla nazaj , zakaj še vstrajaš če si ponovno odkrila, da ni v redu, zakaj……Vsak odgovor na katerokoli od teh vprašanj ti bo prinesel novih uvidov, da boš videla situacijo takšno kot je ( prej je ne moreš začeti reševati, ker doklre ne veš kaj je bolezen, ne veš katero zdravilo potrebuješ) in nove energije, da boš lahko naredila premike.

Če vaju ima res rad , vsaj dovolj, da se je pripravljen spremeniti tudi on in če je takšnih sprememb sploh sposoben , ga bodo tvoje spremembe same od sebe pripravile do tega, da bo začel o njih premišljati tudi on. Drugače pa je tako ali tako bolje, da gresta narazen, da ne bo tvoj otrok še ena generacija ujeta v izkrivljen svet osebnostnih ali kakšnih drugačnih motenj.

GittaAna