prijateljica – je že dolgo nimam
razmišljam že nekaj časa, da nimam dobre prijateljice.
vse so znanke, kolegice, komuniciramo vendar z nobeno, da nekako preidem v stik osebnega prijateljstva, kot sem ga pred več kot desetimi leti ali več imela.
čudno, kajne.
ne, nimam prijateljice s katero bi kofetkala vsak dan, klicala, se zaupala, itd.. vendar si želim.
vedno sem v nekem trikotniku, se ga tudi izogibam, saj vidim, da imata oni dve globljo vez.
zadnja, ki sem jo spustila oz.je tudi ona mene spustila v svoj krog, je tako, kot do sedaj večina njih flirtala z mojim fantom. mogoče ima tukaj vmes prste tudi moja ljubosumnost, ki je prisotna, vendar jo z leti brzdam. posebno, da navedem primer ko ponudiš prijateljici pijačo te zavrne, potem pa čez pet minut prosi tvojega fanta, da ji prinese pijačo, medtem ko vsi pred prikolico sedimo za mizo.
takšne in še veliko hujše cvetke.
že par let sem samska, pa kljub temu nimam prijateljice.
imam pa dva psa in mačko, tako, da mi ni dolg čas. se zamotim z obveznostmi in službo in čas gre, vendar pa bi želela imeti prijateljico.
Draga santa maria.
Veliko ljudi ima podobne težave kot vi. Veščina vzpostavljanja socialnih stikov se formira že zelo zgodaj (praktično že v zadnjih 3 mesecih nosečnosti). V svojo bližino pa vedno privlačimo ljudi, ki ustrezajo naši osebni podzavestni realnosti. Velja precej dober rek: “pokaži mi kdo so tvoji prijatelji in povem ti kdo si.”
Ljudem ne moremo “ukazati” naj bodo naši prijatelji – in še posebej kakšni naj bodo.
Če želite v svojo bližino pritegniti nove prijateljice se najprej sprostite, znižajte pričakovanja in zmanjšajte kontrolo. Pojdite tja kjer imate več možnosti za spoznavanje in se začnite družiti (joga, petje …). Morda bo vse ostalo pri površinskih odnosih, morda pa se bo odnos poglobil na prijateljsko raven. Korak za korakom.
Morda ne bi bilo slabo, če raziščete kakšna je psihološka rana v ozadju posledic, ki jih opisujete.
Tudi jaz sem na istem. Samo da sem se sama odločila za to. Imam cel kup znank in ,,prijateljic,,, v mladosti pa sem odraščala s ,,srčnimi,, prijateljicami, s katerimi smo izgubile vezi, ko so spoznale fante in se poročile (torej zame to niso prave prijateljice). Zato vem, kaj je srčna prijateljica. Vem pa tudi, kaj je 100% predano in iskreno prijateljstvo in da je to skoraj nemogoče doseči. Ker sem bila večkrat na tem področju razočarana, si takih odnosov niti ne želim več in po tolikih letih, moram priznati, da tega niti več ne rabim in niti nočem. 🙂