Imam težave s partnerjem. Oba sva v 40. letih. Imava otroka. Veliko dni je zunaj s svojimi kolegi.Pravi, da naj si najdem prijateljice in grem ven. Pravi, da me ima rad in da druge nima, kar mu verjamem. Problem je, da ne čuti potrebe po nežnosti in spolnosti. jaz pa to rabim.Vsak dan ima drug izgovor.Noče komunicirati z mano in pravi, naj mu dam mir. Velikokrat je slabe volje. Pravi, da mu preveč težim, ker mu stalno govorim in pišem, kje ste mora popraviti. Pravi, da ima zunaj mir, da gre zato ven.

Povedal ti je po resnici. Nihče ne mara, da se mu teži. Na tebi je, da to sprejmeš ali pa spremeniš pristop do njega, ugotoviš, kaj se je spremenilo, da mu je postalo tako odveč.
Pri tem sploh ni nujno, da nima kake druge.
Ampak najprej bi bilo dobro slišat, kako poteka vajin pogovor oziroma kakšen je tvoj pristop, odnos do njega. Videt je namreč, da je njegov precej nespoštljiv. Odziv “ne teži, da ne da se mi pogovarjat s teboj o tem” je precej užaljen odziv in gotovo za to obstaja tudi vzrok, katerega pa lahko zgolj ugibamo. Morda ni bil v čem slišan, morda ga ne privlačiš (več), morda sta se samo (čusveno) oddaljila, morda …
Možno je tudi, da je preprosto neodgovoren partner. Morda si domišlja, da bo odnos kar sam od sebe zorel, brez da bi vanj še kaj vložil. Če bi brali njega, bi se gotovo potožil, da mu kaj manjka. Brez njega je težko reševat in žalostno je, ko dva nista več pripravljena slišat drug drugega, živita pa skupaj.
Boš morala več napisat.

Spremeni svoj pristop do tega tvojega kar mu stalno govorim in pišem, kje ste mora popraviti.
Uporabi drugačne besede, drugačen način komunikacije.

Bere se, da so to večinoma “ukazi”, četudi ne direktni, posledično se raje umakne, ker se ne želi zapletat s tabo niti v razgovor (ki to ni), ker zadeva eskalira v prepir. Tako imaš ti občutek kako vse delaš za skupno dobro, v resnici pa le izživiš svojo nezavedno ukazovalnost, on se pa odmika, ker ni dovolj močan, da bi se ti verbalno, zoperstavil in zveza je obstala na neki mrtvi točki na kateri izgubljata oba….

Pozdravljeni!

Situacija, kot je vaša je precej pogosta. Zelo natančnega odgovora sicer nimam, ker ne poznam ne vašega ne moževega značaja. Način komuniciranja lahko pomaga, vendar pa po mojih izkušnjah s pari, tudi sprememba načina komuniciranja ne spremeni veliko, če se istočasno ne spremeni zavedanje in “reguliranje” svojih impulzov (ti se brez dela na sebi sprožajo podzavestno in neverbalno).

Možno je, da vaš način komuniciranja deluje preveč ukazovalno, in to je tisto kar odbija vašega parterja. Osebno se sicer bolj nagibam k temu, da je vaš partner izgubil nekaj spolne moči (to je pri 40 letih normalno – sploh, če je prisoten večji stres), in se ne zna soočiti s tem. Možno je tudi, da imate vi značaj, ki zahteva veliko zunanje pozornosti. V kolikor te pozornosti ne dobite, se počutite osamljeno, nezaželeno, frustrirano in brez energije. Tudi če tega ne zahtevate agresivno ali ukazovalno, je dovolj, da to pričakujete. Možno pa je tudi, da so vaša pričakovanja v mejah normalnosti in je v ozadju še kaj tretjega.

Vsekakor zadeve ni za podcenjevati in obema bi morala sedaj goreti “rdeča luč”, da v odnosu nekaj ni v redu. Vsekakor pa vedenje vašega partnerja ni primerno.

Če želite mi lahko po e-pošti pošljete vajino najnovejšo sliko, kjer se vidi vajina struktura telesa in obraz (ni potrebno, da sta skupaj na sliki). Na podlagi tega bom veliko lažje ugotovil kakšna je vajina resnična dinamika v odnosu. Ugotovitve bom napisal na forum (osebnih podatkov seveda ne bom objavil).

Kar moški reče to tudi misli. Očitno si ena zelooo zeloo zatežena ženska in te ima vrh glave.

Pa kaj je s tabo narobe? Vec kot ocitno je, da cloveku ni do tebe. Odlocno in v rnem stavku mu povej, da ga bos zapustila. Bos videla kaksna bo reakcija. Ce bo hladna, spet ponizevalna, samo spokaj in imej rada najprej sama sebe. Jaz sem naredila tako in sele zdaj polno zazivela in ugotovila, da je zivljenje LEPO. Srecno

Mislim, da spada med tiste ljudi, ki preprosto naredijo neke kljukice v lajfu, ko jim uspe nekaj doseči kar je seveda družbeno gledano ideal. Tale tvoj ima ženo, ima otroka in to sta 2 glavni kljukici, da je vse videti “normalno” in je on svojo vlogo “normalnega” moškega opravil in to je to. Za kaj več se mu pa ne da.

Pogosteje je sicer zaslediti, da recimo ženska dobi moškega, se poroči in ima otroke, potem pa ji je tip kot tudi ves odnos povsem odveč, ker je izpolnila svoje cilje. Vem pa za kar nekaj primerov, kjer moški delajo popolnoma isto in ko to dosežejo, so pomembni samo še kolegi in vse drugo, družina in žena pa je deveta briga.

Lahko je tale tvoj moški v resnici tudi gej in se je pač potrudil, da ima za tisto zunanjo fasado sicer ženo in otroka, sedaj pa lepo živi brez tebe to kar je.