Zdravo, že nekaj časa sem ločena, ločitev je zahteval on z izgovorom, da ne more več živeti z menoj ker sem negativna oseba (!), v resnici pa je bil povod druga ženska, ki je bila naša skupna znanka in je seveda bila tudi v naši hiši. Ker sva v isti službi ga videvam vsak dan, službe menjati ne morem saj jo je težko dobit. V meni raste občutek nemoči in sovraštvo do njega. Imam še mladoletnega otroka in že tukaj ne morem pretrgati stike z njim. V glavnem začaran krog, ne morem ga gledati gre mi na bruhanje a ga ne morem izriniti iz svojega življenja in to me razjeda. Sedaj razumem kako se lahko ljubezen sprevrže v sovraštvo. Kar je pa najhuje da se ima on za dobro osebo, ki ima čiste namene in mi želi samo pomagati, to je pa drug izgovor da se vtikuje v moje zasebno življenje. Ne najdem izhoda a vem, da dolgo ne bom več tako zdržala saj imam že sedaj probleme z želodcem. Morda kakšen nasvet

Verjetno se je marsikdo razšel, pa ni imel službe. Tudi jaz. Pa jaz nima nikogar, ne staršev, nič, nikogar. Niti otrok. Če bi jih imela, bi bilo lažje vseeno – finančno. Dobiš preživnino, podporo in še kaj, pa preživiš. OK saj jaz tudi zdaj – čeprav brez redne službe in brez kakšne finančne pomoči. Pač tega nočem… Hočem ti povedat – da situacija se mogoče zdi nerešljiva, pa VEDNO obstaja rešitev. Imej se rada, res. Življenje je kratko.

Nekako moraš priti do tega, da boš do njega indiferentna. Kako, to je pa drugo vprašanje.
Jaz bi na tvojem mestu veliko brala, se izobraževala, se izgradila, šla na kakšen tečaj, npr. EFT ali kaj podobnega, kjer se dela s čustvi. Dejstvo je, da stikov ne boš mogla pretrgati popolnoma, tudi če zamenjaš službo, saj imaš z njim otroka. Zato je to zate izziv, da se naučiš razmejiti sebe od njega, da boš lahko z njim komunicirala kolikor toliko normalno. Da sprejmeš to, da je on odgovoren zase in za svoja dejanja in občutja, ti pa si odgovorna zase in za svoja dejanja in občutja. Nekje sem prebrala, da če koga sovražiš, je tako, kot bi vsak dan jemala strup in pričakovala, da bo drugi človek umrl. Ne, umrla oz. zbolela boš ti, če ne boš nekaj ukrenila. Taki boleči, težki odnosi se nam zgodijo ponavadi z namenom, da bi nekaj pri sebi ozavestili in spremenili. Kaj je to pri tebi, boš odkrila sama, če boš dovolj iskreno pogledala vase. Že samo na tem forumu lahko marsikaj najdeš, kar ti bo odprlo kak nov pogled na to situacijo. Jaz nimam otrok, tako da morda ti bo odgovoril še kdo, ki je v bolj podobni situaciji in ti še kaj svetoval iz svojih izkušenj. Jaz ti lahko rečem samo to: pazi na svoje zdravje, kajti ko tega izgubiš, je vse ostalo brez pomena. Si pa res v izredno težki situaciji, če moraš bivšega videvati vsak dan v službi. Občutek, da se ti je zgodila krivica mora biti grozen. A življenje je takšno. Krivice se nam dogajajo kar naprej in slej ko prej se moramo naučiti s tem živeti, to nekako preobraziti v svojo korist, za svoj osebnostni razvoj. Ne vem, koliko si stara. Pri meni je šel ta razvoj izredno počasi, tako da bodi potrpežljiva s sabo in zaupaj, da boš to zgodbo slej ko prej prebolela.
Drži se!

Pozdravljena Jana!
To, kar doživljaš je povsem običajna faza razhoda oz kakšne globoke izgube ( pa četui zgolj iluzije srečnega partnerstva). Če se prav spomnim gredo nekako takole:
1 zanikanje oz apatija
to je obdobje, ko nočeš ali ne zmoreš videti, da imaš problem, se posušaš zamotiti s čimerkoli ( to se ne dogaja meni) oz poskušaš najti kakršne koli izgovore, da bi ubežal neizbežnemu ( saj se bo nekaj čudežno spremenilo)
2. jeza
To, da si jezna je super in povsem normalna stvar. Mnogo se jih leta zatakne v zanikanju in nezmožnosti sprejeti situacijo, kakršna je( preberi si nekaj takšnih postov tukaj, pa ti bo jasno o čem govorim. Četudi jim je racionalno jasno, da se bo treba premaknit, se ne morejo). Tvoja jeza sporoča, da je tvoja psiha zdrava, da si si dupustila, da vidiš stvari takšne kot so in si se izvlekla iz močvirja zanikanja.
V naši kulturi se jeze bojimo, oz ne znamo z njo ravanti in nas moti. Daj si duška ( brez da bi škodila drugim), piši dnevnik in tam zapiši vsako jezno misel, ki ti pride ( s kletvicami in stokratnim ponavljanjem iste misli vred). To je odlična tehnika, da se jeza sprosti in ti zbistri glavo. Bodi fizično aktiva ( če ne drugega hodi na dolge sprehode , lahko tudi bentiš zraven) , Izjemno dobra je tudi tehnika EFT , ker zelo preprosto, brez kakšnega posebnega filozofiranja sprosti zelo močna čustva in jih preusmeri v kaj konstruktivnega ( tukaj je link od uradne eft strani pri nas, je kot je običaj že kup “terapevtov” ki v resnci nimajo pojma. Pojdi na 4 urno uvodno delavnico in že s tem dobiš dovolj znanja, da delaš sama naprej http://www.eft-slovenija.si/). Pazi samo, da se v jezi ne zatakneš in postaneš zelo zagrenjena in cinična, ker potem bo šlo življenje mimo, pa je zaradi takšnih kretenov to brez veze.
3. faza pogajanja i
To je čas, ko začneš mleti v stilu : če bi vsaj, kako da nisem, kaj pa če….itd in se poskušaš nekako spogajati z usodo, da bi bile stvari drugačne, da se ti ne bi bilo treba zares soočiti z izgubo, da bi se zgodil nek čudež in bi vse izginilo oz, bi vse preskočila in bi bila srečna in zadovoljna. Tudi tu se lahko zatakneš v v iskanju nekakšnih čudežnih razlag ali izhodov, ki pa jih ni. Brez naslednje faze ne gre.
4. Žalovanje
Takrat žalost zaradi izgube udari s polno paro. Ne brani se je, bodi žalostna, obžaluj vse izgubljeno in zamujeno…itd. vendar se v žalosti ne utapljaj. Tudi ta bo minilaž
5. Sprejetje
To je čas, ko se čustva umirijo, ko vidiš in sprejmeš situacijo takšno , kot je in jo spustiš ( tako, kot si spustila svojo prvo ljubezen) in naenrat se ti zdi življenje spet ( malo po malo) spet zanimivo in barvito in se začneš bolj ukvarjati s prihodnostnjo, kot s preteklostjo. In ni ga človeka, ki ne bi na koncu ( če je res vse predelal) rekel, da ni iz te izkušnje ogromno odnesel. Da je sicer prostovoljno ne bi ponovil, da pa mu je ogromno dala in mu resnično obogatila življenje.

Te faze se lahko tudi izmenjujejo, v nekaj dneh, greš lahko tudi čez vse naenrat, vendar generalno je pa to to.

Tore, bemti, jezi se, nori, daj si duška in obenem ves čas išči načine, kako lahko to energijo koristno uporabiš ali pa vsaj zdravo kanaliziraš. Tudi to bo minilo in zagotovo te v življenju čaka še toliko lepega in zanimivega, da se splača sedaj zagristi v to, da bo čimprej mimo. Bolj, ko se takim izkušnjam izmikamo, dlje časa traja, da gredo mimo.

GittaAna