Pozdravljeni,

tule pišem, ker mi počasi res postaja dosti..zajadrala sem že v srednja leta in čedalje bolj opažam vzorec, kar se mi dogaja na kariernem področju. Saj sem imela dosti težav tudi z odnosi v partnerstvih, ampak hvala bogu, tole sem s trdim delom nekako presegla, s tem, da si tudi jaz zaslužim ljubezen tako, kot vsakdo drug. In pri svojih 45 letih sem po nešteto sesutih odnosih z moškimi končno našla stabilnost s 5 let starejšim moškim, s katerim se imam res lepo, se pogovarjava, ujemava.
To, kar me zadnje leto zelo tare, pa je služba. Pa čeprav imam te zadeve že odkar sem pričela delati pri 20 letih…kako čas hitro mine, saj se mi zdi, kot da je bilo včeraj!!
Sem kar ponosna nase, kako sem po srednji šoli sama krenila iskati službo, prav nihče mi ni pomagal pri tem. No po določenih izkušnjah v prvi firmi, sem nato dobila službo v velikem zelo dobrem stoječem podjetju preko razpisa. Tako sem po tej poti bila izbrana za določeno delovno mesto najmanj med 300 prosilci.
Tukaj pa se zgodba šele začne. Preko staršev sem dobila sporočilo, da je potrebno delati marljivo, tiho,trdo, ne pa se metati v ospredje. V tem podjetju sem pridobila nešteto strank, zanimivo, do njih sem neverjetno samozavestna, sproščena. Ne lažem, če rečem, da so stranke kar drle k nam. Toliko, da smo določeno izpostavo dvignili na tak nivo, da je nikakor ne bodo zaprli. Ampak neki vražiček je v meni, kot da do nadrejenih in sodelavcev ne verjamem vase. Kljub temu, da sem imela na papirju nešteto dokazov o uspešnih sklenjenih poslih, je napredoval sodelavec. Ki je tudi pobral vse zasluge mojega dela, moja plača je ostala na istem, osnovnem nivoju.
Šla sem na drugo delovno mesto, spet vrhunsko, do strank-ogromno pridobiljenih poslov. A moja plača ostaja ista. Na tem delovnem mestu sem se zelo izčrpala in sem si izborila, da sem šla delati na delovno mesto, kjer ne delam direktno s strankami. Očitno sem se jim tako predajala, da me je na dolgi rok izpilo.
in kaj se tu dogaja? Zopet ista pesem kot vedno. Na papirju, po merilih, kazalcih sem v celem oddelku s strankami najbolj uspešna (z njimi poslujem na daljavo).
Ampak moja plača je še vedno na istem nivoju, stimulacije-ko se delijo, dobim ravno toliko, da lahko rečem, da ni bilo čisto nič.
Do nadrejenih sem res nesproščena, kar nekako zmrznem, kot da bi me bilo sram, kot da kaj narobe delam. Pa dejansko razumsko vem, da to ni res. Izhajam iz družine, kjer je oče pil, mama pa je vedno vpila nad njim, nad mano..tudi tepla me je, npr. ko sem kot majhna punčka prinesla prvo slabo oceno iz šole.
Zelo sem žalostna, ko se mi to dogaja, pa sem poskusila že marsikaj. Poskušala sem komunicirati z nadrejenimi, vedno pa, ko sem se odločila, da se bom izpostavila in vprašala, kako to, da glede na mojo uspešnost nisem nikoli med nagrajenimi, napredujočimi.
Vedno, ampak vedno-očitno tudi to neki vzorec v mojem življenju-so me z manipulacijami poskusili prepričati, da za svoje delo dobim dovolj. In potem me je bilo sram, da sem se izpostavila, se umaknila…dejstvo je, da še naprej delam visoke rezultate, mogoče kdaj tudi z levo roko-v sebi vem, da sem zelo sposobna. Saj če ne, kako to, da sem po številkah rezultatov vedno na vrhu?
Očitno, da je nekaj v meni, kar pusti izkoriščanje-nadrejeni pa spoznajo, da lahko za majhen denar veliko potegnejo iz mene.
To me že tako okupira, moje misli, da se vrtim v krogu in v krogu. In zamere do mojih nadrejenih…
Vidim včasih okrog sebe tudi sodelavce, ki se tudi ne rinejo v ospredje..pa vendar so uspeli prepoznati njihove kvalitete in dobiti nagrade, napredovati…
Pri meni se mi zdi to kot nekakšna magija..da povsod, kamor pridem, doživljam isto.
Tole sem napisala zato, da malce dam ven in da se prepustim drugačnim pogledom in da se končno kaj premakne tudi v tej smeri.
Hvala ker ste me brali in srečno vsem na svoji poti.

Ne vem, verjetno so včasih nadrejeni sami povišali plačo dobremu delavcu. Danes pa je bolj tako, da moraš malodane zagroziti oziroma še z besedami prositi, prepričati šefa, da si jo res zaslužiš (povišico). Saj če si tiho, šef smatra, da si zadovoljna, ter da povišice ne potrebuješ. Časi so se spremenili, odkar so tvoji starši še delali. Danes se je treba bolj grebsti. Enim to ustreza, drugim pa niti ne toliko.

Sem na istem bil kot ti. Za stranke sem se raztrgal, dobil nazaj nic. Edina razlika je, da je pri nas vseh bilo tako. Stimulacije in nagrade v tisti firmi niso obstajale. Torej ali si se raztrgal, ali samo vlekel cez dan…placa je bila ista.
Ko mi je bilo dovolj, sem sel do druge firme, predstavil rezultate, bili so navduseni in to tudi pripravljeni primerno placat. Sem potem takoj dal odpoved

Avtorica nisi edin aki se ji to dogaja ali se ti je dogajalo. Hec je samo v tem da samo od sebe ne bo prišlo nič. Problem je ker si imela vse možnosti da bi si izborila oz. zahtevala višjo plačo ali mesto pa tega nisi izkoristila v svoj prid. Če VEŠ da si med boljšimi in izstopaš potem si LAHKO privoščiš pristopiti donnadrejenih in se malo izpogajati. Bila si zgolj tiha siva miška ki se je skrivala da je ne bi kdo opazil. Včasih se je treba malo izprsit al pa komu zlest v … saj veš kam. Tako to gre. Kar bi mogla narest je da po parih uspešnih letih, odkorakaš do nadrejenih z DOKAZILI o delovnih zaslugah in se zmeniš za napredovanje ali povišico. Samo poveš, tam pa tam dobim toliko za svoj trud, nekaj par tednov bom še razmišljal in grem.

Simpl. Beri moj nadimek 🙂

Pozdravljeni!

Opravičujem se za pozen odgovor.

Sami ste zelo dobro napisali:

Tudi vzroke za to “magijo” ste dobro izpostavili:

Če še naprej uporabljam vašo besedo “magija”, potem lahko rečem, da so ljudje, katerim so starši uspeli izmaličiti zdrav EGO na nek način res začarani. Odraščali ste z nefunkcionalnim očetom in dominantno mamo. Rekel bi, da je to precej klasična in pogosta slovenska zgodba.

Ko delam z ljudmi, ki imajo podobne težave kot je vaša, dejansko dobim večkrat občutek, kot da so “posedeni” z neko tujo entiteto, ki jim preprečuje napredek. Včasih je prav neverjetno kako ta entiteta sabotira tudi potek terapij. V resnici ta tuja entiteta ni nič drugega kot podzavestni odziv na pritisk super ega (staršev) na otroka. Terapevtsko gledano situacija (zaradi sabotaž) ni čisto preprosta, vendar če ste pripravljani vztrajati nekaj časa v procesu, vam lahko pomagam.

Sami boste naredi največ zase, če se boste obkrožili in družili s pozitivnimi ljudmi (skupinski hobiji petje, gore, super je, da imate dober odnos s partnerjem …) in začeli izvajati kakšno od energetskih vadb (joga, qi gong, tai Ji …). Kar se tiče napredovanja vam priporočam, da si na maksimalno 2-3 A4 straneh izpišite svoje dosežke zadnjih nekaj let v kar se da objektivni matematično/poslovni obliki. Če lahko (potrebujete objektivne poslovne podatke), primerjajte te dosežke s povprečnimi dosežki drugih. Vse to lepo oblikujte in zvežite s spiralo (izgled dokumenta je pomemben). Naredite 2 kopiji tega. Potem prosite nadrejenega za sestanek. Eno kopijo gradiva daste nadrejenemu, drugo imate pred sabo. Na sestanku se držite, tega kar ste napisali. In vztrajajte pri tem, da zaradi dobrih rezultatov želite vsaj takšno nagrado, kot jo imajo drugi. Če boste imeli nekaj res dobro in res objektivno napisano, vas ne bodo mogli prepričati o tem, da zaslužite dovolj glede na vaš trud.

V kolikor ne boste slišani, pojdite k enemu nadrejenemu višje. Tudi tam naredite enako. Vztrajajte pri pošteni nagradi. V kolikor tudi to ne bo pomagalo, boste morali poiskati službo drugje. Ko jo boste imeli, lahko poskusite izsiliti višjo plačo v obstoječem podjetju (če boste to sploh hoteli).

Sem pa vseeno presenečen kako lahko nekdo pridobi veliko strank, prodaja produkte podjetja, hkrati pa ne zna samega sebe prodati pred nadrejenimi.
Drugače pa rešitev za to je preprosta – provizija. Dogovori se da boš plačana po proviziji oz. prometu pa boš tako za svojo plačo skrbela sama.

Meni je čisto logično zakaj “ne povzdigne glasu” – leta. Če bi bila v 20-ih bi mogoče še kje dobila službo, pri skoraj 50-ih, pa ne glede na uspešnost, težka. Danes je tako čudno vse, da četudi si dober, te lahko vržejo na cesto.

Jaz bi se pri teh “novih strankah” pozanimal, če bi te (avtorico) vzeli. Še prej bi pa od tega podjetja dobil čim več pisnih potrdil, da si s tem ali onim klientom prinesla toliko ali toliko prometa, izboljšala učinkovitost za toliko in toliko,… potem jo pa potihoma izgineš h konkurenci, če je možnost. Potem pa lahko še zmeraj za tega delodajalca, če hočeš, delaš pogodbeno (in mastno zaračunaš).

Če si najboljši, si lahko privoščiš tudi podle igre, hebiga.