Pozdravljeni!

Star sem 40 let. Ne računam, da bi se mi vsaj na kratki rok povečal osebni dohodek. Šele z 70imi leti bom imel 40 let delovne dobe. Nimam drugih, da bi bili odvisni od mene (otroci, žena, starši), nimam s.p.-ja, prihrankov, dolgov, kredita, bolezni. Recimo, da se zgoditi, da bo v roku petih let že družinsko življenje in opazne spremembe. Nisem glih preveč nagnjen k bolj tveganim naložbam, čeprav bi bilo morda vsaj delno smiselno poskusiti. Za bolj ali manj predvidene bodoče višje izdatke lahko računam na dohodek iz gozda, po potrebi na drugo pomoč ali tudi kredit.

Trenutno skrbim preslabo za svojo pokojnino in sem ocenil, da bi mesečno za pokojnino/varčevanje lahko dal do 150 eur, včasih več ali manj. Nujno moram zaradi življenskega sloga (narava dela/služba, interesne dejavnosti) skleniti dobro nezgodno zavarovanje.

Od vseh naložb/produktov sem vključen le v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) prek delodajalca, v katerega za zdaj vlaga le delodajalec od moje bruto plače. Trenutno imam zbranih 3.600 eur. Vplačila do 5,844% moje bruto plače pomenijo uveljavljanje davčne olajšave zame oz. za delodajalca. Pri 1.000 eur bruto plači, je to največ 58 eur. Če delodajalec vplačuje 30 eur – koliko dejansko, bom še preveril -, potem bi in tudi bom sam kmalu pokril razliko, to je 28 eur.

Je vseeno, če dam teh 28 eur v obstoječe kolektivno PDPZ, v na novo sklenjeno individualno PDPZ ali del v eno, del pa v drugo? Nekak se nagibam najbolj k temu, da dam vse v kolektivno PDPZ in mi podjetje 28 eur odtrga od neto plače. Potem nekak logično sledi, da se individualno za PDPZ sploh ne potrebuje?
Morda edino, če teh 28eur vplačujem mimo podjetja sam drugi pokojninski družbi ali če bi na individualno polico dajal dodatne zneske v Sklade življenskega cikla?
Zakaj ne kaj več individualno PDPZ?
… v brošuri Triglav PDPZ piše: ”V okviru PDPZ je smiselno varčevati do maksimalne davčne olajšave, presežke nad njo pa vplačevati v druge oblike zavarovanj.”
… in nekje drugje dodatek, zakaj: ”…Od te točke dalje je smiselno varčevanje v tretjem stebru, katerega prednost je, da po preteku 10 ali več letnega obdobja varčevanja izplačila niso obdavčena.”
… spet nekje pa: ”Najbolj optimalen način varčevanja za pokojnino je kombinacija zavarovalnih produktov iz drugega (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje) in tretjega stebra (življenjska zavarovanja).”

Cca 60 eur bo tako v kolektivnem (deloma individualnem?) PDPZ. V katere naložbe/produkte, to je v več njih, bi glede na moj opis vlagali mesečno še 80-90 eur z mislijo na pokojnino?
… Skladi življenskega cikla? Delu zneska bi se bil pripravljen odreči dolgoročno, vse do nastopa pokojnine. Mi še pripadajo kakšne davčne olajšave pri premijah in dohodnini glede na tisto do konca zapolnjeno ugodnost pri PDPZ?
… Življensko zavarovanje? naj raje prej počakam na spremembe v življenju, ki sem jih omenjal? Zase in za druge bi do takrat že poskrbel ob hujši nezgodi iz nezgodnega zavarovanja. Ali je vseeno naložbeno življensko zavarovanje kar primerno?
… mešani ali delniški skladi?
… še več v PDPZ zajamčeni donos?
… nekaj drugega za krajše obdobje in potem glede na dogodke kasneje spremembe?
Dodatno vprašanje:
h katerim navedenim finančnim naložbam/produktom in še katerim drugim lahko dodam nezgodno zavarovanje, pa da se pri tem zanj opazno zniža premija? Ob tem jasno pričakujem, da zaradi tega niso slabše zavarovalne vsote.

Vnaprej hvala za pomoč.

Pozdravljeni.

Pohvalno je, da ste se varčevanja za pokojnino lotili resno in predvsem premišljeno. Zaupali ste nam svoja razmišljanja in postavili precej vprašanj, na katere bom skušala odgovoriti v nadaljevanju.

Premija iz bruto / neto plače

Za dodatno pokojnino v drugem stebru torej varčujete preko delodajalca (imate sklenjeno kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje), pri čemer vam delodajalec plačuje premije od bruto plače. Plačevanje premij iz bruto plače ima svoje prednosti in slabosti:
– Delodajalec, ki v dobro zaposlenega vplačuje premijo, od tega zneska ne obračuna prispevkov za socialno varnost, zato zaposleni na pokojninski račun dobi celotno vplačano premijo, ki se zaposlenemu ne všteva v osnovo za dohodnino.
– Pri plačevanju premij iz bruto plače, lahko davčno olajšavo za vplačane premije uveljavlja le delodajalec.
– Tak način financiranja pokojninskega zavarovanja zaposlenemu znižuje višino bruto plače, kar pomeni, da plačujete tudi nižje prispevke za pokojnino pri ZPIZ (vpliva na višino vaše pokojnine iz obveznega zavarovanja).

Vplačevati na kolektivno polico ali skleniti individualno zavarovanje

Ker ima vaš delodajalec sklenjeno kolektivno pogodbo dodatnega pokojninskega zavarovanje, se vam verjetno bolj splača individualne premije vplačevati na obstoječo pogodbo. Zakaj? Ker se praviloma delodajalec in izvajalec pokojninskega zavarovanja o stroških pogosto pogajata. Višina stroškov je tako odvisna od velikosti podjetja oz. premije, ki jo podjetje mesečno vplačuje za svoje zaposlene.

Na dolgi rok z varčevanjem v skladu življenjskega cikla lahko pričakujete višje donose, kot jih pričakujete v zajamčenem (pod)skladu. Če torej vaš delodajalec ne varčuje v skladu življenjskega cikla, vi pa bi želeli svoja sredstva plemenititi v tovrstnem skladu, imate 2 možnosti. Ali se pogovorite z delodajalcem, da vam omogoči varčevanje v skladu življenjskega cikla. Ali pa razmislite o tem, da bi sklenili individualno zavarovanje v skladu življenjskega cikla in razliko do najvišje možne olajšave vplačevali na to individualno polico.

Naj na kratko odgovorim še na vprašanje o smiselnosti individualno sklenjenih zavarovanj. Vsa podjetja nimajo sklenjenih kolektivnih pokojninskih zavarovanj in svojim zaposlenim ne zagotavljajo tega privilegija. Zato posameznikom omogočamo, da sami poskrbijo za finančno neodvisnost po upokojitvi – s sklenitvijo individualnega zavarovanja.

Davčne olajšave in obdavčitev

Država varčevanje v drugem stebru spodbuja preko zagotavljanja davčne olajšave, ki pa je zneskovno omejena. Davčno olajšavo lahko uveljavljate (ali vaš delodajalec) le do višine 5,844 % vaše bruto plače (oz. do največ 2.819 evrov letno). Varčujete lahko tudi z višjimi zneski, vendar za presežek ne boste deležni olajšave.

Dejstvo pa je tudi, da je izplačilo dodatne pokojnine obdavčeno (izplačevalec odvede 25 % akontacijo dohodnine od polovice zneska dodatne pokojnine, če ta presega 160 evrov). Med tem ko prihranki oz. izplačila iz 3. stebra po preteku 10 letnega obdobja varčevanja praviloma niso obdavčena.

Življenjsko zavarovanje

Glede na opisno situacijo verjetno v tem trenutku življenjskega zavarovanja ne potrebujete. Morda bi bilo bolj smiselno razmišljati o sklenitvi dobrega nezgodnega zavarovanja s poudarkom na invalidnosti (pomembna je zavarovalna vsota v primeru trajne invalidnosti). V primeru nezgode in posledično trajne invalidnosti se finančno stanje poškodovanca namreč navadno drastično spremeni.

Pred sklenitvijo dolgoročnih zavarovanj je dobro pridobiti ponudbe različnih izvajalcev ter dobiti odgovore na morebitna vprašanja, dvome, ki se vam porajajo. Vsekakor pa berite drobni tisk.

lep pozdrav,

Pozdravljen!
Moje mnenje glede varčevanja za pokojnino. Ker imaš do pokojnine še zelo dolgo, mislim, da so vzajemni skladi najbolj primerni. Lahko izbiraš med mnogimi ( več sto skladov ). Lahko sredstva prenašaš med podskladi, ko ugotoviš, da ti določen sklad ni primeren tvojim pričakovanjem. Še več možnosti. Vsakih pet let varčevanja se obdavčitev na dobiček zmanjša za pet procentov. Poglej stran www. Vzajemci.com. Glede zavarovalnic, pa je moje mnenje, da je potrebno nezgodno zavarovanje.