Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Psihologija in psihiatrija Psihoterapija Kako si zopet pridobiti upanje in veselje do življenja?

Kako si zopet pridobiti upanje in veselje do življenja?

Imam problem ki me muči že 39 let… pri 2 letih je namreč oče šel v tujino… z mamo sma ostale same v slovenijo… prišel naju je pogledat 1x letno za 1 mesec. tako smo živeli 13 let. meni se je skoraj zmešalo. že kot mala sem prosila Boga da bi se očka in mamica pobotala da bi bili skupaj srečni in da bi oče prišel za vedno v slovenijo. pa ni bilo tako… žal. že tagukrat sem kot 10 letna punčka izgubibla upanje… videla sem da vse kar želim je nemogoče. in še tako je sedaj v mojem življenju. vse kar sem upala da bo ni bilo… še zdaj ni tako. vse mi gre narobe. kako se znebiti teega občutka? ker potem se mi je dogajalo to da ko sem mislila da bo ok pa ni bilo… sma šle z mamo v tujiino pa sta bila oba depresivna mama in oče. potem sem odšla od njiju sama nazaj v slovenijo in je bilo spet hudo. lahkorečem da nikoli ni bilo ok. še zdaj ni. še zdaj sem sama v sloveniji starša pa v tujini. počutim se zavrženo samo. to sem tudi povedala staršem a sem žal odrasla in se moram znajt sama v duši pa še vedno otrok ki je bil in je vedno zapuščen. kaj storiti? vedno se mi dogaja isto in nikoli ni bolje. za moj life velja po dežju vedno pride dež ne pa da je sonce help…

Pozdravljeni,

življenje nas najbolj oblikuje ravno v teh najzgodnejših letih. Take izkušnje kot imamo v otroštvu se velikokrat preslikajo v odraslo dobo. Nerazrešene travme ali konflikti nas lahko spremljajo še v odraslo dobo. Imeli ste težke izkušnje in še dandanes vam ostaja ta priokus. Verjetno ste zelo pogrešali očeta? Biti s starši, ki so depresivni je težka preizkušnja za odraslega, kaj šele za otroka. Nimam enostavnega odgovora kako se znebiti tega občutka – ponavadi je dobro, da lahko o dogodkih, še posebej težkih, s kom spregovorimo. Glede na vašo pripoved vam toplo priporočam, da poizkusite s strokovno pomočjo – psihoterapijo. Ste kdaj razmišljali o tem? S psihoterapevtom/tko boste lahko spregovorili o vsem in morda boste s tem pridobili drugačen odnos do teh vsebin, najdejo pa se lahko tudi možne rešitve.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni!

Sem hodila dolgo let na psihoterapijo. ko mi je nehala stati ob strani in me ni več razumela sem prekinila in sedaj bom najverjetneje hodila k eni psihologinji ko bo čas (nekje stojim na čakalni listi pol leta čakanja) in še nekje poskušam priti zraven.
Res je da ko dobi človek razumevanje in podporo je lažje. a žal sem imela sedaj 3 prijateljice ki so mi zarile nož v hrbet in pokazale da me ne cenijo ko mi niso stale ob strani ko sem imela najhujšo stisko in samomorilne misli. … počutila sem se izkoriščano saj sem jim jaz stala ob strani one pa meni ne.-..
in potem zopet občutek nevrednosti nicvrednosti da sem tak drek ki se nihče ne zmeni zanj ( to se odraža ko mi res NIHČE ne stoji ob strani ko ga RES POTREBUJEM in ko jočem. takrat ne maram bit sama a nihče ni pripravljen bit ob meni mi prisluhnit in pomagat).. eni mi celo pravijo takrat da sem težka in me še bolj zavračajo. in to BOLI… in me razčloveči in zbije mojo osebno vrednost. kaj storiti ko te ljudje tretirajo kot šit? ker se potem tudi ti sam tretiraš tako?

Pozdravljeni,

slišim, da imate v življenju večkrat občutek nerazumevanja, nevrednosti, ničvrednosti, da vam nihče ne stoji ob strani… Si predstavljam, da je to težko in naporno. Ko se velikokrat znajdemo v podobnih situacijah se lahko vprašamo kako to, da se vedno znajdemo na podobnih točkah. Ali gre za naše nezavedno siljenje v “nesrečne” situacije? Ali za našo (drugačno) razumevanje situacije? Ali pa morda kaj drugega?

Boli vas, ko drugi pravijo, da ste težki in kot pravite vas to razčloveči in zbije vašo osebno vrednost. Gre za njihovo doživljanje in če vam povedo svoja občutja, lahko vzamete to tudi kot njihovo iskrenost kako vas doživljajo. Kritiko je vedno težko slišati, ampak s tem lahko tudi osebnostno rastemo. Če nam drugi povedo kako nas doživljajo lahko to vzamemo v vednost in s tem kaj naredimo ali pač ne.

Če vas drugi tretirajo kot šit, se tudi sami tako tretirate. Mnenje drugih jemljete zelo osebno. Kot, da bi njihovo ravnanje, mnenje pomenilo kdo v resnici ste?

Priporočam vam, da si poiščete psihoterapevta, ki opravlja globinsko vrsto psihoterapije (npr. psihoanalitična psihoterapija).

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close