Spoštovani,

dobrih 5 mesecev je kar sem sam nehal piti alkohol. Pred tem obdobjem sem vsaj 1x tedensko zvečer, doma, sam zase, spil 1 – 3 buteljke vina (suho, rdeče). Pitje vina je sicer v mojem življenju prisotno od malih nog – torej vsaj 30 let. Star sem 45 let. Povečan obseg mojega pitja je po grobi oceni trajal kakšnih 8 let. Vino je bil tudi edini alkohol, ki sem ga kadarkoli pil. Poleg teh večerov, ki sem jih omenil prej, sem pil vino še na dopustu (nikoli kozarec ali dva – ker, ko sem spil enega jih je bilo treba še 10) sicer pa ne. V gostilne nisem hodil. V službo nisem zamujal. Svoje delo sem opravil v celoti. Z družino sem imel do kakšnih 2 let nazaj dobre odnose, potem pa sem postajal vse bolj agresiven, nervozen… in na koncu sem (na srečo) pri sebi začutil/spoznal, da tako ne bo šlo več naprej. Prelomnica se je zgodila slabega pol leta nazaj, ko sem odšel na začasno delo v tujino. Pred odhodom sem si rekel, da celo obdobje v tujini ne pijem alkohola. In tako se je tudi zgodilo in traja še danes, čeprav je alkohol dostopen na vsakem koraku. Zanimivo je to, da tudi skušnjav nimam, vendar pa so se skušnjave pričele pojavljati sedaj, ko se počasi vračam domov – imam problem – kako naprej. Ko pomislim, da bom šel malo na dopust se mi pojavi ideja kako bo fino spiti buteljko ali dve. Ampak razumsko tega nočem, ker točno vem, da bom padel nazaj v kolesje obljub v stilu “samo še danes…”.
Aha, v tem času ko sem v tujini se redno ukvarjam s športom – prej se nisem nič, zgubil sem 19 kg in sem pravzaprav zadovoljen sam s sabo.
Sedaj se mi nekako zdi, da se doma/na dopustu, ne bom znal ogniti skušnjavi, čeprav razumsko hočem storiti prav to. Ne bi rad hodil na kakšne delavnice ampak potrebujem kakšen uporaben nasvet, idejo kako naprej. Razum je sicer močan, vendar se mi zdi, da bi znal biti v trenutku skušnjave še vedno prešibak. Glavno gonilo mi je, da imam družino jo hočem imeti še naprej.

Hvala, ker ste me brali,

Martin

P.s.
Se mi zdi, da sem v sebi postal močnejši že s tem, ko sem to napisal in prebral sam svojo zgodbo.

Pozdravljeni,

najprej vam čestitam na izjemnem uspehu ki ste ga dosegel. Očitno imate moč, in močno motivacijo, vsaka čast. Se pa tudi zavedate, da je odvisnost od alkohola kronična bolezen in so recidivi, žal, možni in pričakovani. Ker se tega zavedate, je zdaj čas da si zagotovite dodatno podporo v času ko vas okolje in situacije sprožajo željo po alkoholu. Pravite, da ne bi hodili na kakšne delavnice, ampak zakaj ne bi le poskusili? Če drugim pomaga, zakaj ne bi tudi vam?

Lep pozdrav,

Tudi jaz se pridružujem čestitki. Le tako naprej. Življenje je lepo tudi brez alkohola.
Praviš da se izogibaš delavnic, jaz ti priporočam Anonimne Alkoholike, saj sem sam član te skupnosti alkoholikov, Sem prišel, pogledal in ostal z njimi in trezen. Minilo je že 30 mesecev in ni mi žal.
Srečno