jao ženske
S punco sva skupaj 5 let, oba stara 30 let in imava težave že od samega začetka. Jaz sem družaben ona pa je v družbi bolj tiha in zadržana. Ko sva začela je bila do mene bolj hladna. Ni znala pokazat, da me ima rada, ker je bila preveč sramežljiva. No po nekaj časa se je odprla, me sedaj veliko več objame, mi pove da me ljubi,…Pred dvemi leti mi je šlo na živce, da je kam šla in mi nikoli ni sporočila, kdaj je prišla domov, zato sva se veliko kregala. Dopisoval sem si s prijateljicami po fb in je bila vsa ljubosumna zaradi tega. Enkrat sem kolegici na fb napisal, da mi je žal da se nisva dala dol pred leti, ko sva bila samska (to sem rekel v šali) punca je to videla in začela delat med nama celo paniko. Po kakšenm tednu se je pomirila, meni pa je to lubosumje najedalo in sem se začel odmikati od nje. Spoznal sem drugo in jo pustil. Čez dva meseca sem ugotovil, da sem naredil napako in se vrnil k njej.
Od takrat mi sploh več ne zaupa, neprestano dvomi v mene. Od teh dvomov se mi je mešalo zato sem se spet oddaljil od nje in seksal z več ostalimi puncami.
Po tem sva se spet pogovorila in se odločila, da bova skupaj. Za ostale punco sem ji povedal, kar jo je zelo prizadelo, ampak je ostala z mano. Povedala je, da se čuti krivo, ker mi prej ni znala pokazati, koliko ji pomenim in me po malem tudi razume zakaj sem šel k drugi.
Za vikend noče priti k meni, skos hoče, da bi kam šla, meni se pa ne da, ker sem v službi cele dneve in se želim za vidend spočiti, ona mi pa neprestano govori, da jo zanemarjam in nimam za njo časa. Potem si vzamem čas in sem jo povabil na bazen skupaj s prijatelji. Pa ji spet ni všeč, ker sem povabil prijatelje. sploh ne razumem, zakaj se ne more vključiti v družbo in hoče, da se sem sam z njo. Meni pa prijatelji tudi veliko pomenijo.
Sploh ne vem kaj naj naredim z njo?
pozabil sem dodati še to, da noče nič narediti. Recimo pride k meni 1x na teden oziroma 14 dni. In jaz delam in ji rečem naj mi opere perilo in noče, ker pravi, da pride 1x na teden in da ji ne bom še takrat ukazoval kaj naj naredi. Tisti dan bi se ona samo objemala pa sprehajala in to je to. Ne vem no, kako bi to zgledalo, ko bi živela skupaj, verjetno tudi ne bi hotla prati pa kuhati al kako? Take ženske verjetno tudi nihče noče. No a se vam zdi to normalno?
Jao dečko. Če je tole resen zapis in ni provokacija (clovek skoraj ne more verjeti, da se ne
zafrkavaš), potem ni problem v njej, ali vsaj ne samo v njej. Oba sta nezrela in nepripravljena
na zvezo.
Ti na veliko spiš z drugimi in se potem nedolžno čudiš, zakaj ti ne zaupa, posvecanje njej pa
razumeš tako, da sme s tvojimi prijatelji in tabo na bazen? Resno? Ona pa se vrača k
tebi, ko sama ne ve, kaj bi in kaj čuti do tebe?
In pride enkrat na teden in jo pošlješ prat perilo?? Tole je ena nabolj smešnih provokacij na
forumu zadnje čase….če pa ni , ej fant – res bo najbolje če ostaneš samski.
Ali vsaj počakaš najmanj deset let.
zakaj provokacija?
enostavno mi ni jasno zakaj mi neprestano teži, da nikamor ne grem z njo, ko pa jo povabim na bazen ji pa spet ni všeč. Pa ja ok ni ji všeč, da sem povabil prijatelje, prejšnjo nedeljo sva bila sama cel dan, zdej ji pa ni všeč, če greva z družbo, sej mava potem še celo noč zase.
Glede pranja perila, se mi zdi pa čisto normalno, da če pride, da kej opere, saj že ženska. Če že zdej noče, kako bo šele potem, če se preseliva na svoje, kaj mi bo tudi rekla, naj si sam skuham? zato pa so ženske, da opravljajo gospodinjska dela, moški pa oprvljamo moška dela. Jaz tudi njen avto operem, ko svojega, ji še nisem rekel, da ne bom.
Točno to njo najbolj prizadane. Če bi bila bolj samozavestna, bi si poiskala nekoga, ki ve.
Upam, da je ta zapis provokacija… kajti iz tvojega zapisa je videti, da je ne spostujes, ker jo takoj posljes prat cunje, ko pride k tebi.. ja, dragi fant, res ni problem vreci cunje v pralni stroj, pritisniti na gumb in voila… In ti, ki se gonis okoli z drugimi babami potem pricakujes, da ti bo ona kuhala. Res se mi ona smili, ker ni samozavestna. Ker bi te sicer ze pustila in si nasla nekoga, ki bi ji bolj spostoval.
Pozdravljeni!
Ko berem vaše prispevke dobim občutek, da se noben od vaju ni 100% predal odnosu. To je sicer normalno za začetek zveze, vidva pa sta že skupaj 5 let, in odraslo bi bilo, da bi po toliko časa že živela skupaj in imela izdelane dogovore ter skupne vrednote. Zdi se mi, da je pri vaju na obeh straneh precej (zavestnih ali nezavednih) kalkulacij, taktiziranja, pogojevanja in kontrole.
Kar se pranja perila in avtomobila tiče pa bom napisal takole. Časov, ko bi moški opravljali tipično moška dela, in ženske tipično ženska dela, ni več (kaj to sploh še je v 21.st.). Različna opravila in prinašanje denarja v družino so sedaj bolj enakovredno porazdeljena. Kako? To je odvisno od vsake družine (rajši napišimo širše skupnosti) posebej. Potrebno se je torej dogovoriti. Če bo ona prala in likala perilo, kar ji bo vsak teden vzelo kakšne 3 ure časa (ko boste imeli otroke pa še vsaj x2), kaj boste naredili vi? V kolikor boste v družinski proračun prinesli veliko več denarja, potem se bo to nekako poravnalo, saj boste verjetno morali zato več delati. V kolikor pa ne boste, bo potrebno poprijeti še za kakšno »žensko« delo.
Ne sme biti pomote, lahko je tako, ali pa drugače. Dokler vse temelji na prostovoljnih dogovorih, potem je vse OK. Vsekakor pa stereotipna pričakovanja v modernih skupnostih nimajo več mesta. Morajo pa zadeve delovati in to pomeni, da nekdo mora skuhati, oprati, očistiti, zaslužiti denar, plačati položnice, skrbeti za otroke itn. Vsaka skupnost potrebuje varuha/varuhinjo “ognjišča” in varuhinjo/varuha zunanjih mej (sem spada tudi prinašanje denarja in drugih virov). Kako se te vloge porazdelijo pa je, še enkrat, stvar dogovora, genetske predispozicije, zmožnosti in sposobnosti posameznikov v skupnosti.
Zame je torej vprašanje, ali sta po 5 letih odnosa sposobna narediti naslednji korak?
Partnerskih odnosov smo se učili od svojih staršev. Glede na napisano ocenjujem, da so vajini starši naredili vse kar je bilo v njihovi moči, vendar pa bosta verjetno potrebovala pri tem učenju dodatno pomoč.
Vse dobro vam želim.
Noben od vaju ni zrel za 30-letnika. Ona hoče bit s tabo, samo s tabo, brez prijateljev. Če se čez teden ne vidita, imaš ti več kot dovolj časa, da se s sprijtelji družiš takrat. Ženske si želimo pozornosti svojega moškega in če imaš ti družbo s sabo, se svoji punci ne moreš 100% posvetit. Razumeš. Kar pa se pranja in ostalega gosp. tiče, se pa vsekakor strinjam z njo, k tebi pride na obisk, ne za gospodinjo. Bolje, da gresta narazen, to ni veza do dolgi rok.
Od ženske res ne moreš pričakovati, kaj šele zahtevati, da ti pere in čisti, posebej pa ne v zvezi, kakršno imata, ko se vidita tako redko. Če ima željo, bo to naredila sama, brez da ji karkoli sploh omeniš.
Lahko ti povem kako to zgleda iz druge strani. Imel sem partnerja, podobnega, kot se opisuješ sam. Skupaj sva bila več let, čedalje manj sva se slišala, čedalje več dela je imel, čutila sem da se odmika, zato ga nisem več poklicala, čeprav sem ga imela zelo rada. Tako sva se razšla. Imel je nekaj punc in se po parih mesecih vrnil k meni. Ugotovil je, da je sotril napako in da si želi samo mene. Oprostila sem mu in bila z njim, saj sem mu vrjela, sama pa ga imela še vedno zelo rada. Po vsem tem je šlo samo še navzdol, zaupanja v njega nisem več imela, pa čeprav sem se še tako trudila, enkrat me je že razočaral, zakaj me ne bi še drugič? Sem se trudila pozabiti, vendar si nisem mogla nikoli razložiti, zakaj me je tako lahko zamenjal z drugo. Potem sva se nekako trudila še eno leto za odnos, vednar je bilo čedalje več padcev, namesto vzponov, tudi moje ljubosumje, ki ga prej ni bil vajen, je bilo prisotno, zaradi nezaupanja.
Kraja kjer sva živela sta bila oddaljena 60 km, imel je dve službi eno v Kranju kjer jaz živim, drugo pa pri sebi doma. Delal je cele dneve in želel, da sem vse vikende pri njemu. Jaz sem bila takrat brez službe, zato sem čas imela, vendar nisem hodila k njemu, ker mi je bilo enostavno dolgčas. Pa mi ne bi rabilo biti, ker je imel pri sebi doma stalno sosede, s katerimi smo se družili. Vendar sem jaz pogrešala njega, da si vzame za mene čas, pa ne samo zvečer v postelji, ampak tudi čez dan, vendar tega ni razumel. Prav tako bi si lahko po službi v Kranju oglasil pri meni, pa se ni, vedno je hitel domov delat. Pa je bil vikend in če nisem šla k njemu tudi on ni prišel k meni, saj je hotel, da jaz pridem tja. Nisem mu mogla dopovedati, da mi je tam dolgčas. Vedno sem dobila odgovor, naj mu pomagam pri službi (delal je doma tudi vikende), naj mu zlikam, naj mu opremem, ni razumel zakaj mi je dolgčas, če družbo imam, in se lahko zamotim z gospodinjskimi opravili ali s pomočjo njemu.
Ni in ni razumel, da sem lahko tudi doma s svojimi prijatelji pa mi ne bo dolgača, dolgčas mi je po njemu, pogrešala sem ga iz dneva v dan. Nato sem ga pustila. Še danes se sprašujem, če sem storila prav. Tako ga pogrešam, da se vsak dan vprašam, zakaj se nisem bolj potrudila upoštevati njegove želje, mu oprala, mu zlikala in pomogala. Vendar veš kaj? na koncu se vprašam zakaj pa si on ni vezla časa za mene? zakaj mu je bilo težko v nedeljo priti v Kranju in me odpeljati na izlet?
Želim si, da ta bolečina čimprej mine, želim si, da ne bom za razpad veze krivila sebe. Zato ti res svetujem, če imaš puco rad, jo pelji nekam, vzami si vsaj tist en dan v tednu in bodi z njo, prijatelje pa le pusti doma.
Uf, jaz ne vidim nobene provokacije v tem zapisu … me zelo spominja na eno mojo (seveda propadlo) preteklo vezo.
Bila zaljubljena v bivšega z vsem srcem in dušo … pa so se nama dogajale podobne stvari .. končalo se je grdo .. z varanjem, solzami, totalno čustveno izčrpanostjo ..
ko zdaj gledam nazaj (to je bilo 5 let nazaj da sva končala) vidim to, kar ste eni že napisali, da nisva bila zrela za (ta) odnos … predvsem pa .. ko gledam na tezave ki sva jih imela .. vidim da veliko izhaja iz tega kako sva bila oba vzgojena in kaj so nama (ali nama niso!) delali in dajali starši
tko da JaoŽenske … poštudiraj malo o njenih starših … mogoče je bolj hladna in zaprta … ker ima nevzpodbudne vzorce iz familije…
kaj pa ti … kakšne vzorce imaš ti?
Za odnos je ena ključnih stvari skupaj preživeti čas, v katerem oba uživata. Podnevi, ne ponoči. Koliko tega pa sploh imata vidva s tvojo punco? Ti si rajši v družbi prijateljev, ona se počuti odrinjeno, upravičeno.
Če si boš vzel čas za odnos oziroma za biti skupaj s svojo punco, potem imata možnost. S prijatelji se druži čez teden, za vikend pa bodi z njo. Enostavno in deluje. Se bosta že spomnila, kaj skupaj početi – lahko je delo, lahko je zabava. Vendar samo vidva. To je začetek odnosa.
Dokler sta v fazi zmenkov, še ne moreš pričakovati, da bo prevzemala delo v tvojem gospodinjstvu. To pride šele, ko je zveza resna in se preselita skupaj. Vendar vedno se je o delitvi dela treba pogovoriti in oba se morata strinjati.
