živijo že vnaprej se opravičujem za slovnične napake. rada bi pomoč ampak vem da bo malo čudno stara sem 15 let in imam sestro ki mi rada nagaja ampak malo jezno popenim ko mi kaj nagaja no dobro. mami je najboljšana svetu ve kaj je prav in kaj ne.pred 3 letami sem zvedela da ima moj oče neko žensko šla sem prebirat ter brskat po njegov telefonu ker so bile vsebine in intime sem nehala zabodlo me je v srce kaj se to gre. nevem ali to mamo vara? nevem ali naj ji povem samo nočem je videti osamljeno ter kako se prepira. zraven pa se kakšen udarec. oče je ostal brez sluzbe zaradi psihe hodi k psihijatru,mama pa je čistilka in nimamo veliko denarja, kakšno popoldne. sva sami z mojo sestro (babica, dedek , bratranci) doma oče pa gre na motor in že gre po dolini nevem več kaj naj. vse me teži najraje da me sploh nebi bilo skoraj vsako noč se jokam preden zaspim. zraven v drugi sobi pa oče mami izkorišča za spolne odnose nevem več kaj naj nimam komu za zaupat kar me zelo boli pri srcu. in veliko stvari teži včasih sem bila v negativnem svetu ampak sem se malenkost spremenila ampak se vedno pogrešam ta negativen svet čeprav so me drugi grdo gledali zakaj tako gledam. nisem kot najstnice ko imajo nevem kaksne kavbojke hlače telefone. ampak nevem prijateljev nimam veliko niti bff nic od tega skos sem doma. v vasi na enem hribcku kaj naj naredim strah me je da bi si kaj naredila. Imam svoje navade a me je zelo sram ker sem sramižljiva in mi kdaj reče grde besede kot s***** ali. namesto jesti žri …. nevem no samozavesti pa nimam. js bom v življenju Zelo trpela kaj mi priporočate kaj naj naredim glede tega. kako naj grem zivljenje. srečno naprej ze sama. kdaj pomislim ali bi poklicala mamo in ji zaupala kaksne stvari ampak mene je tako sram ker nevem kaj naj rečem kako?? pomagajte mi prosim ker malo se in bom padla v depresijo ce ze zdaj nisem. …..oprostite za slovnične napake

Živjo,

hvala za tvoje sporočilo. Sem vesel, da si se odločila pisat. Sem med prebiranjem dobil občutek, da ti mora bit zelo težko. To kar se dogaja z očetom, mamo in med njima ni nekaj, s čimer bi se mogla ti ukvarjat. To so njune težave. Verjamem pa, da težko to ločiš. Ali imaš občutek, da se lahko s svojimi stiskami komu zaupaš? Mami, očetu, kakšnemu drugemu odraslemu sorodniku, morda šolski psihologinji? Naj te ne bo sram, ljudje se velikrat znajdemo v stiskah in zna biti veliko lažje, če se lahko komu zaupamo in se pogovorimo.

Seveda mi lahko kadarkoli pišeš in sporočiš kako si kaj.

Te prav lepo pozdravljam,

Nekako se lahko navežem na tvoje stanje saj se meni dogaja podobno, zato ti lahko zveseljem pomagam, vem da ni lahko vsakomur zaupat, problem je v tem ker tisti ki ni obcutil tega in ki neve kako je to nikoli nebo razumel, zato si najdi nekoga s katerim se bos lahko pogovarjala o tem in o vseh stvareh ki te tezijo, to cloveka zelo razbremeni, vem da veliko o tem razmišljaš in da pač te misli ne izpuhtijo čez noč! Te pa to obremenjuje. Čas popravi veliko stvari. Največkrat sem slišal to kar je tudi gospod Miha povedal, da to ni stvar s katero bi se mogla ti 15 letnica ukvarjat, zalostno je to, ker misli uhajajo verjetno neprestano k tem dejanjem zato trenutno to lahko morda popravis tako da se z nekom pogovoris.