Pozdravljeni. Kakšen mesec ugotavljam, da ne živim več kot sem prej. Čutim kot neko tesnobo in razočaranje nad seboj. Hkrati vidim, da še moji domači vidijo, da je nekaj narobe.
Z punco sva par prib. leto in pol. Vmes so bile krize in tudi po 4 mesece se nisva videla. Skupaj imava dojenčka. Jaz sem se sina zelo razveselil in ga imam rad. Ampak najin odnos z punco ni dober. Jaz čutim, da ni to to. Mislim, da ne bo šlo tako naprej, če se ne bo spremenila. Pridem iz službe ves zmatran, pa začnem pospravljati in kuhati, ker ona ne more, ker skrbi za sina. Potem vidim, da je dojenček s posranimi plenicami in joka. Ampak ona kar sedi za kompom in nič. Cele dneve je v nakupovalnem centru, in po netu piše, da v trgovini celo doji, pa kake umazane wc imajo… Bral sem par njenih komentarjev na netu. Brez besed. Ne vem kaj sploh dela po trgovinah, ker po hrano hodim jaz. Potem na fb objavlja slike sina. Dogovorila sva se, da ne bova dajala slik od dojenčka gor ona se dogovora ne drži. Potem rečem naj zbriše sliko, pa reče, da vse prijateljice objavljajo otroke gor… Dobesedno zbira “lajke” in “srčke”. Na račun dojenčka! Ko sem razočaran nad “najinim razmerjem” čedalje bolj mislim na bivšo. V bistvu sploh nisva bila par. Spoznala sva se v službi. Skupaj sva nekaj časa tudi delala in po službi sva šla večkrat še na kavo. Potem skozi v stiku po netu in mobiju. Ta punca se mi je vedno zdela nekaj posebnega. Vedno me je poslušala, skratka o vseh stvareh sva se pogovarjala,Tudi do drugih sodelavcev je bila zelo prijazna. Bilo je nekaj objemov in poljubov skupaj pa nisva nikoli živela. Potem sem spoznal zdajšnjo punco. In sem tej prijateljici rekel, da se ne bova več sestajala. Po moje je bila razočarana… pa takrat nisem vedel, da se to prijateljico zelo prizadel… Ona je kmalu potem menjala službo, jaz pa še vedno delam v isti službi, torej v vojski. Že mesec dni sem z bivšo obseden. Nenehno mislim na njo. Tudi stik sem vzpostavil in se spet pogovarjava kot v starih časih. Kar ji rečem me razume in dobesedno tolaži v smislu, da življenje ni pravljica. Z to prijateljico se ne videvava. Oz. videla sva se 2x. Jaz sem v njeni družbi res užival, čeprav je bila samo kava. Nevem sproščujeoče je delovalo na mene. Problem je, ker jaz skozi mislim nanjo. Predvsem pa tuhtam kdaj naj jo pokličem in kaj naj sploh rečem. Pomislil sem, da bi bila ta prijateljica veliko boljša partnerka in mama otroku, kot zdajšna punca. Vem, da je grdo tako misliti. Ampak nad trenutno zvezo sem razočaran. Mislim, da skupno življenje ne bo šlo.

Ti imaš dve stvari preveč. Orožje in svoj kurac. Z nobenim ne znaš delat. Ubogi otrok, ki ima take starše

Po moje si razočaran nad zdajšno parnterko. Predvidevam da sta še oba mladaitd. Mogoče otrok ni bil načrtovan. Kot že sam opisuješ je nenormalno za mlado družino, Imet eno punco pa tuhtat o drugi 🙂 Slej ko prej se bo končal. Otroček bo pač potegnil najkrajšo. Ločitev je v slo ogrooooomno pa tut podobnih zgodb. Me je pa v zapisu zmotilo, da je ta zdajšnja punca cele dneve v nakupovalnem centru??? Torej tam kofetka, hodi z vozičkom gor in dol,…. Ni ravno skrbna. Ali pa samo ti iščeš napake.

To je pa tako, ko imajo otroci otroke. Ne si mislit, da si sploh eno piko boljši od tvoje punce, ker nisi. Kar nehaj se zgovarjat na to, kakšna je ona in kako bi se morala spremeniti, sam pa misliš na drugo in si jo ponovno kontaktiral.
Ne vem, zakaj se eni odločate v takšne veze, ki so en shit od shita, narediti otroka, ki potem samo trpi. No, mogoče ste sadisti, ki prav želite spraviti v svet bitjece z namenom, da bo trpelo.

Jaz pa te razumem. Ta punca je totalka neodgovorna in nezrela in normalno, da ti misli uhajajo k bivši, bolj zreli in razumevajoči. Jaz s tako žensko ne bi mogla bit, če bi bila na tvojem mestu, bi pa naredila vse za otroka. Pogovori se z njo in predvsem poskrbi, da bo za otroka dobro, če se razideta. vso srečo ti želim.

ufff res imaš težave. IN rabiš psihologa!!!
nisii zadovoljen s trenutno zvezo ampak na to punco boš priklenjen do konca življenja, ker imata otroka! Otroci so velika odgovornost. Vem kaj govorim, ker imam dvojčka 🙂 Za otroke je treba skrbeti 24/7. Kaj bojo jedli in oblekli, kam bojo šli, ali imajo domačo nalogo….
Nisem psihiater ti pa svetujem, da pozabi na bivšo.

Pozdravljen!

Življenje nas pogosto postavi pred nepredvidene dileme in izzive. Še posebej vse zasuka na glavo najprej nosečnost in potem otrok.

Med nosečnostjo in v prvem letu življenja otroka mamino telo doživi ogromno sprememb. Bistvo teh sprememb je, da otrok dobi tisto, kar potrebuje za preživetje. V tem času pozornost mame zaniha k otroku in vsaj deloma stran od partnerja. Za moške je to pogosto težko obdobje, saj od partnerke ne dobijo tiste pozornosti, ki so jo bili navajeni od prej. Nemalo moških prevara svojo partnerko ravno v času nosečnosti in v obdobju po rojstvu otroka.

Želim povedati to, da otrok prinese izzive v zvezah, ki imajo trdne temelje, vaša zveza pa glede na napisano teh temeljev že v osnovi ni imela, zato je turbolentnost še toliko večja.

Niste opisali zakaj niste razvili odnosa z vašo prijateljico. Sumim, da vas je sedanja partnerka znala v večji meri seksualno aktivirati, morda je bila tudi vizualno »boljša« od vaše prijateljice.

O vaši partnerki bi lahko napisal predvsem to, da očitno ne zna najti pristnega stika z otrokom, in da beži v virtualni svet (trgovine, socialna omrežja …). Zakaj je tako težko rečem, vsekakor pa je nedvoumno, da imata resen problem, in da ta problem vpliva na njo enako močno kot vpliva na vas.

Lahko razumem, da situacija tudi vas frustrira, in vas sili v beg. Verjetno tudi kvaliteta in kvantiteta spolnih odnosov ni tisto, kar si želite. Del frustracije bi torej pripisal tudi temu. Če se ženska ne počuti dovolj varno in sprejeto s strani svojega moškega ne bo čutila neke pretirane želje po spolnosti. Žensko telo se med nosečnostjo zelo spremeni, in marsikatera ima precejšnje težave s hormonsko regulacijo po porodu (npr. poporodna depresija …).

Priporočam vam, da se zadržite v dejanjih, ki bi lahko poslabšali situacijo, dokler ne izčrpate vseh možnosti za rešitev obstoječe zveze. V kolikor čutite prevelik seksualni pritisk najdite način, da se sprostite sami. Ne spodbujajte sebe in prijateljice dokler niste 100%, da obstoječa zveza nima prihodnosti.

Skušajte najti način za preživljanje skupnega časa s partnerko (brez očitkov kaj je prav in kaj ne – za to je še čas). Vem, da je težko, toda nič manj niste odgovorni za nastalo situacijo, kot je vaša partnerka.

Tudi jaz pa imam občutek, da sama ne bosta znala premakniti odnosa v pozitivno spiralo, zato vama priporočam, da poiščeta strokovno pomoč v obliki psihoterapije. Družina/skupnost ima v filozofiji v katero verjamem in jo učim prednost pred “jaz”. Tudi če se ločite, bosta še vedno mama in oče vajinemu otroku. Vaša prijateljica ne more zasesti mesta mame. Vezi med mamo in otrokom ni mogoče prekiniti od zunaj, prekine jo lahko samo mama, tako, da se otroku odpove.

V primeru, da izboljšanja v roku 1-2 let ne bo, potem je seveda bolj smiselna ločitev, kot trpljenje v zvezi. V tem času pa naj bo vaša pozornost usmerjena v to, da boste naredili vse kar je v vaši moči, da rešite odnos in ne razdrete družine. V kolikor vam ne bo uspelo, boste šli v ločitev z občutkom, da ste res naredili vse …

Želim vam vse dobro.

Zdravo

Predvidevam, da si star nekej 22,23. Žal mi je, ko berem tvoje pismo, saj si na stopnji primerni svojim letom- torej gledaš naokoli za puncami, sploh ugotvaljaš kdo si, iščeš svojo kariero in mesto v svetu.
Dekle pa je verjetno še mlajše od tebe, in normalno je, da si želi pozornosti in zabave po trgovinah in všečkov po socialnih omrežjih- morda lahko s tem povežeš tudi svojo težavo, da pa gledaš za drugo punco.

Se tako mladi okoli tebe obnašajo kako drugače? Punce iščejo potrditev, da so lepe in fajn, fantje jih lovijo. To se pri vama lepo odigrava, čeprav si zgrožen nad njo kako je neodgovorna in neprimerna mama. Hkrati potem pol zapisa nameniš neki drugi ženski, ki pa baje je OK…

Torej pišeš in kritiziraš punco, in potem jamraš in sam delaš kritike vredne stvari (komuniciraš z neko žensko)…. RESNO?

Nesreča pa je, da sta si na podlagi kratkega in bednega razmerja uspela v dobi TOTALNO dosegljive kontracepcije in spolne vzgoje, pridelati otroka.
Ne samo, da sta kot starša 100% odgovorna za otroka, bila sta pred tem še 100% neodgovorna, da sta do tega trenutka sploh prišla.
Celoten zapis je total sfalil bistvo, ki je, da si sedaj oče. In da verjetno oba s punco sanjarita o svobodi in miru mladosti (ona v zabavi in življenju, kot ga imajo prijateljice, ti pa v tem da bi imel še kako žensko, ki bi bila zares prava….). Nihče od vaju pa ni sprejel odgovornosti, da bo treba za otroka poskrbeti. Ljubeče! Skrbno! Kljub temu, da je krivično, da sta bila očitno vzgojena tako neodgovorno, da je do otroka sploh prišlo, je sedaj kar je.

Potrebno se bo znajti in tu ne bo šlo, da bi pobegnil k drugi in pustil otroka tej punci, ker potem bo otroku zelo hudo. Sam boš nekoč čutili gnus do take moškosti, ki pobegne pred odgvornostjo in še geldal boš kako bo otroka vzgajal kak drug neodgovornež, ki si ga bo morda poiskala punca.

Predlagam ti lahko le, da skupaj s punco poiščeta pomoč pri nekom, ki vaju bo zmožen malo poučiti kaj je starševstvo, čeprav sta oba za to še nezrela. Verjami, da se da- to je tako kot vsaka stvar, ki jo trenutno znate. Na začetku je težko, se loviš in nič ne veš, počasi pa pridobiš znanje, postaneš bolj samozavesten in ti uspe.
Za vsako bedarijo, ki si jo želiš delati v življenju obstaja šola, ampak ti misliš, da brez vsega lahko postaneš starš.
Tvoje življenje je do konca spremenjeno. Nič več ne more spremeniti dejstva, da ko boš umrl bo nekje navedeno, da si bil oče.
Sedaj upam, da boš naredil še nekaj korakov, da boš postal dober oče in ne le oče, ki dela in se potem zdira in sitnari cel dan na mamo in otroka, ali pa da le ve, da mora imeti otrok svežo pleničko.

lp

Joco 24, pišeš kot da si pojedel vso pamet sveta. Nikjer ne piše, da je bil otrok napaka. Ne piše o starosti itd. Ne vem zakaj delaš neke svoje zaključke.
Lepo je opisano, da mama ni skrbna. In človeku gre to na živce. Ker je odsoten od doma in jo ne more kontrolirati (kot jaz razumem) Tudi, če je stara nevem 18 let ali 20 ali 30, mora se zavedati, da ima otroka, kar pomeni odgovornost!! Iz moje prakse poznam primer, ko so dali otroka od 30 letnice v rejo, ker enostavno ni bila sposobna skrbeti zanj. Hočem povedati le, da starost ni pogoj za resnost.
Jaz bi rekla: oče naj gre k zdravnici od punce ali k pediatinji in natančno obrazloži obnašanje. Prepoznati bi morali znake poporodne depresije… Neki družinski svetovalci tu ne pomagajo.

Se strinjam, lahko gre za poporodno depresijo, vendar pameten zdravnik ne bi smel nikoli podati mnenja na podlagi pripovedi iz druge roke, ko gre za duševnost (še posebej ne od partnerja). Lahko pa poda mnenje in svetuje partnerju kako naj prepriča drugega partnerja za obisk pri zdravniku. Z vsem spoštovanjem do zdravnikov in pediatrov, vendar večina njih ne zna prepoznati značajskih obrambnih strategij. Zdravijo torej posledice, namesto, da bi se ukvarjali z vzroki.

Je pa res, da so družinski zdravniki in pediatri praviloma tisti prvi stik družine z dovolj strokovno in nevtralno osebo, zato je vaš predlog na mestu.

V konkretnem primeru je po mojem mnenju potrebno vzpostaviti vsaj toliko dialoga, da se bosta oba strinjala, da imata problem (oba). V kolikor bosta od tu najprej našla pot do osebnega zdravnika je to dobro, dober zdravnik bi ju moral napotiti do kliničnega psihologa ali celo psihiatra v kolikor bi posumil na močnejšo obliko duševnih težav, ki se morajo zdraviti tudi z zdravili ali na kakšen drug specifičen način. Takšno stanje pa bi moral prepoznati tudi vsak psihoterapevt.

Zdravo

Forum je namenjen izmenjavi mnenj, žal mi pa je, da sem te razjezil s svojim mnenjem. Veš…nihče me ne kontrolira. 🙁

– Ne piše, da je otrok napaka, ampak če se nihče od staršev ne veseli otroka in enega starša bolj zanima zabava in drugega tako imenova ‘bivša’, ki to ni bila, potem si to lahko priznamo- da je bil otrok napaka in nezrela določitev. Kar ne pomeni, da je otrok sam napaka ali da ga nebi smelo biti.
– O starosti sklepam po obnašanju, po tem da ni omenjene ne šole in ne službe ali brezposelnosti, ko fant sam omenja, da je zaposlen.
– Ti torej praviš, da mora tip, kontrolirati punco, da bo ta delala kar mora? On pa ko mu je težko, ne poskrbi za otroka, ampak se gre lahko pogovarjati z bivšo? Ali pa napiti, gledati nogomet ali skriti v delavnico …

O odgovornosti se sicer malo strinjava, nikakor pa mi ne deluje, da je punca depresivna. Omenja, da doji, da preživlja čas z otrokom in nič drugega ni, kar bi lahko dalo občutek, da je karkoli drugega kot premlada (ali pa po tvoje nezrela ne glede na starost) za skrb otroka.
Seveda, pa lahko pohitita k osebnemu zdravniku … dokler še tam ni čakalnih dob.

Lep dan

Nisem misla napisat pa moram. Itak sm iz službenga kompa pa mam čas. Nočem pljuvat po objavi. Punca torej doji v trgovini. Mogoč ji druge prijateljice rečejo naj gre dojit pa gre na javni wc. Namreč ko je otrok lačen ga boli trebuh in se dere in dere… Pri plenici je isto. Ko je pokakan mu je nelagodno in se dere, da ga je nemogoče umiriti z igro. (glede na moje izkušnje, zdaj je star 2 leti)
Po moje ima mama depresijo. Ker ko je človek depresiven ve kaj mora delati pa ne more. Jst sem bila depresivna in vem da je to tesnoba, si brez volje, energije, skratka nič se ti ne da. “Strokovnjaki” seveda depresije ne poznajo in rečejo, da je človek len…. ampak v resnici je bolan. Jst npr. sem imela 1 spontan splav+smrti v družini+ težave na faksu. Pa sem vse prebrodila. Imela sem seveda strokovno pomoč in še sama sem delala na sebi. Saj depresija ni sramota. O tem se premalo govori.

Kot je Lučka napisala, glede dojenčkov je res. Oba imata težave in “se zdravita” na svoj način. Po fb in z bivšo. Ne vemo kaj se je resnično zgodilo z fantom in prijateljico. Na splošno je, če nisi nikoli živel z njo ne moreš 100% trditi, da je dobra. Na šihtu smo vsi drugačni kot doma, ali na počitnicah ali na kavi. Mi pa zapis deluje kot neko “ljubezensko pismo in izpoved bivši”.. Po eni strani razumem. Bila sem že nesrečno zaljubljena pa vem, da se ljubezen pač ne preboli čez noč. Najbolje je pretrgati stike z bivšimi, zlato pravilo 🙂

Zdravo

Forum je namenjen izmenjavi mnenj, žal mi pa je, da sem te razjezil s svojim mnenjem. Veš…nihče me ne kontrolira. 🙁

– Ne piše, da je otrok napaka, ampak če se nihče od staršev ne veseli otroka in enega starša bolj zanima zabava in drugega tako imenova ‘bivša’, ki to ni bila, potem si to lahko priznamo- da je bil otrok napaka in nezrela določitev. Kar ne pomeni, da je otrok sam napaka ali da ga nebi smelo biti.
– O starosti sklepam po obnašanju, po tem da ni omenjene ne šole in ne službe ali brezposelnosti, ko fant sam omenja, da je zaposlen.
– Ti torej praviš, da mora tip, kontrolirati punco, da bo ta delala kar mora? On pa ko mu je težko, ne poskrbi za otroka, ampak se gre lahko pogovarjati z bivšo? Ali pa napiti, gledati nogomet ali skriti v delavnico …

O odgovornosti se sicer malo strinjava, nikakor pa mi ne deluje, da je punca depresivna. Omenja, da doji, da preživlja čas z otrokom in nič drugega ni, kar bi lahko dalo občutek, da je karkoli drugega kot premlada (ali pa po tvoje nezrela ne glede na starost) za skrb otroka.
Seveda, pa lahko pohitita k osebnemu zdravniku … dokler še tam ni čakalnih dob.

Lep dan[/quote]

Manjšo repliko bi napisala.
-Starša sta in za dojenčka bosta morala skrbeti do njegovega 18.leta oz. še dlje. Vprašanje, če je otrok napaka je popolnoma brezpredmetno. Enako je pri ločencih. Če starša ne živita skupaj, sta še vedno odgovorna za skupnega otroka.
-Fant ne more kontrolirati punce 24/7. Po tem niti nima potrebe, ker ne gre za bolestno ljubosumje. Duševno stanje punce ga pa skrbi. Zato je tudi pisal na forum. Mislim, da je to želela napisati avtorica “NinaJ”.