Zdravo.

Nikoli si nisem mislila, da se bom znasla v taksni situaciji. Tesnobne in panicne napade imam skrajno mocne, da tudi dihati ne morem. Zdaj jocem, ko dez.
Bolj kot ne sem bila celo zivljenje samska, stara sem 33 let. Zadnjih 5 mesecev imam partnerja, ki je ze 10 let moj najboljsi prijatelj. Pac zgodila se je ljubezen in imava se zelo lepo. On je 15 let starejsi od mene. Super se imava, zelo ga imam rada in tudi on mene… Ampak on ze ima odrasle otroke in mi je na zacetku razmerja tudi povedal, da otrok ne more vec imeti, tudi si jih ne zeli. Ok. Do zadnjega meseca si tudi jaz nisem zelela otrok, enostavno nisem imela potrebe po tem. So mi pac bili lustni, svojih si pa nisem zelela.
Potem pa buuuum, kar prijelo me je, da bi imela dojencka z njim, samo se to si zelim in o tem razmisljam.
Pa obenem se mi zdi, da splih to nisem jaz, ampak kar ena sila znotraj mene, ki deluje po svoje. Je to bioloska ura? Ali kdaj odtiktaka? Kako se umirim? Kako naj sprjemem, da zdele tako pac je? A potem ko pa bi z nekom imela otroka, bi bila pa brez tesnob?
Njega ne zelim izgubiti. Izkusnje od prej so katsrrofalne z moskimi, sami neprimerni.

Tako mi je hudo, da se ne prepoznam in vzela sem ze dva dni zapore helex, da sploh prezivim dan.

Je to lahko tako mocna navajenost, da sem sama, da na ta nacin sabotiram sebe in odnos?

Hvala za mnenja in odgovore.

mislim, da je to kar čutiš čisto naravno. Končno si našla nekega zanesljivega moškega in normalno oz. precej običajno je, da si si z njim zaželela imeti otroka. Problem je, ker jih on noče imeti, saj je svojo potrebo po otrocih že zadovoljil. O tem se moraš enkrat resno pogovoriti.
Če se boš zaradi njega odpovedala otrokom, je precej verjetnosti, da ga boš sčasoma zasovražila in bo šel vajin odnos po zlu.

Draga Vanyuska!

Hvala za vaš prispevek.

Tako na prvi občutek bi rekel, da prevladuje mehanizem, ki se je v vseh letih slabih izkušenj z moškimi (verjetno se »vleče« že iz primarne družine) zelo močno zafiksiral v vaš značaj. »On ne želi otroka« je zelo dober razlog za notranji konflikt, ki ga v največji meri generira vaša podzavestna pogodba »moški so neprimerni partnerji«, kot ste se sami izrazili.

Logično je, da se je »sabotaža« pojavila sedaj, ko za mehanizem o katerem govorim, prehaja v za njega »nenaravno« situacijo, ko se vam je začelo odpirati srce do dobrega in prijaznega moškega s katerim ste očitno že prej gojili določena globlja čustva. Možno je tudi, da je nastala situacija začela prebujati neko podzavestno travmo (od vas ali od vaših ženskih prednic).

Ima pa ta mehanizem tudi dober namen, in sicer opozarja vas na realno situacijo t. j. da otrok s tem moškim ne boste mogli imeti. Zame je to močan znak, da še vedno »živite« realnost podzavestnega mehanizma »moški so neprimerni partnerji«.

Ni mi popolnoma jasno, ali vaš partner otrok samo noče imeti, ali jih dejansko ne more imeti, ker je neploden? Njegovo stališče je sicer potrebno razumeti, star je skoraj 50 let in razmišlja logično. Ko bi bili vajini otroci najstniki bi bil star 66.

»Biološke ure« torej ne moremo popolnoma izločiti, ta zagotovo obstaja. Vendar bi se brez pogodbe »moški so neprimerni partnerji« simptomi verjetno kazali manj agresivno. Kot je lepo napisala že »eno mnenjce« je normalno, da si kot ženska želite otroka z moškim ob katerem se počutite varno in sprejeto. Morda pa lahko potrebo po otrocih zadovoljite na kakšen drug način.

Glede na moč simptomov vas priporočam, da najdete strokovno pomoč in začnete najprej delati umirjanju anksioznosti in panike. Sami lahko poskusite s sprehodi v naravi (vsaj 45 min) v kombinaciji z meditacijo. Pomembno je, da niste sami v tem, in da ohranjate socialno vključenost z ljudmi, ki jim zaupate in ob katerih se počutite sprejeto. V nadaljevanju bi se bilo smiselno psihoterapevtsko soočiti s podzavestno pogodbo o kateri pišem. V kolikor boste ostali s tem partnerjem, pa se boste mogli soočiti tudi z »biološkim« konfliktom, imeti ali ne imeti otroka. Skozi psihoterapevtski proces boste lažje prišli do spoznanja ali je vaš partner dolgoročno pravi, ali je samo trenutna varna izbira.

Stari ste 33 let, ničesar še ne zamujate.

Držim pesti, da situacijo razrešite v vaše dobro in dobro vseh vpletenih.