lp..obračam se na vas vsakršn odgovor mi bo v pomoč in boljši razum moje bolezni.zdravim se za depresijo in anskiozno motnjo,,in vse kar spada k tebu nevem kako bi se izrazil strah panični napadi strah pred smrtjo menjal sem že 2 psihijatra bil sem že na psihiatriji,,naj vam opišem nekaj svojih težav ki me pestrijo že desetletje začetki so bili takšni da sem začel težko dihat in tole težko dihanje mi je povzročilo močno razbijanje srca pojavljati so se mi začele močne vtroglavice ki me spremljajo še danes katere me tudi najbolj mučijo težko se zberem in skoncetriram na stvar,in tu se začnejo šele moje težave padem v nekakšeno ujeto past straha ki me ne ispusti misli se mi osredotočijo na smrt da imam tumor v možganih da imam raka,,torej vsiljive misli ki so nekaj groznega zgubim zanimanje za vse igubim telesno moč popolnoma me izčrpa in doživim tako hud panični napad strah kod bi opisal da moram včasih tudi na urgenco po pomoč sej mi zdravila ki jih jemljem ne pomagajo več,,nekako sem opazil tudi da mi nekaj v sebi govori na samo poškodovanje naj se vržem skozi okno vendar tega ne storim se obvladujem,,,dal sem že skozi vse možne preiskave telesa od srca do ledvic jetra pljuča…izvidi v mejah normale,,nikako pa nemorem premagati straha da bi odšel na slikanje glava da bi videl ali je kaj narobe grozen strah me obdaja na to da bi mi kaj odkrili,,prečital sem vse možne scenarije na internetu vse znake za tumor na možganih,,,noben znak ne namiguje da bi kaj imel,,,,vendar me grozno mučijo vtroglavice kod da sem an nekakšnem čolno in se zibljem,,,in vse to me tako ubija da nezmorem več normalno živeti,,,ali mi ne ustrezajo zdravila ki jih jemljem ali pa nevem kaj bi še lahko bilo,,,jemlejm mirzaten eglonil in po potrebi aporin,,sem tudi v 3 kategoriji invalidnosti in dlje časa že v bolniški sej enostavno več nisem zmogel v službi funcijonirati,,,sem postal totalna lupina samega sebe,,,ne pijem ne jemljem drog dokaj zdravo živim in skušam vse naresti da bi nekako ozdravel in se režil te depresije vendar me ne kako en ispusti iz kremplev,,,strah strah in strah,,napadi panike grozne misli na smrt da imam nekaj,,,,kam se še naj zatečem na pomoč včasih mislim da me moj psihijate ne sliši da mu govorim v prazno,,,sem še mlad in imam še nekaj življenja pred sabo ne zamislim si da bi tako živel celo življenje v strahu in paniki,,,imel sem kr težko življenje mladost ni bila lepa ločitev staršev alkohol v družini nasilje še in še težave v službi mobingi an delu,,vse to em je privedlo do sem kjer sem..po naravi sem zelo čustven miren človek vendar včasih komaj zadržujem da nebi komu kaj storil ko mi prekorači neko mejo razuma jezen sem an zdravstvo ker me ne sliši,,bil sem deležem kritik znanega mariborskega psihijatra ki me je imel pred invalidsko komisijo,,,njegovih besed in očitkov nebom pozabil,,češ kaj hodim pred komisijo z lažnimi dokumenti,,bolečina ki mi jo je zadal me bo spremljala do smrti,,torej kam da me bo nekdo slišal,,,in mi pomagal…

Pozdravljeni,

žal mi je, da imate takšno slabo izkušnjo z zdravstvenim sistemom. Verjamem, da vam je ob vsem tem dogajanju – tudi s soočanjem s simptomi skozi vsa leta – težko, tudi meni bi bilo.

Opisujete simptome depresije in anksioznosti, panične napade, samopoškodovalne misli, telesne simptome (vrtoglavica, težave z dihanjem,…). V primeru, da preiskave ne pokažejo kakšnih telesnih vzrokov za težave, gre verjetno za psihosomatiko. Zdravila, ki jemljete so namenjene lajšanju simptomov in ne zdravljenju. Zdravil – v pravem pomenu besede – zaenkrat za duševne težave še nimamo.

V vsakem primeru je pomembno, da zaupate svojemu zdravniku in mu poveste kaj vse doživljate in mislite. Kljub težkim preizkušnjam slišim, da ste dovolj močni in prebrodite težke trenutke. Glede na opisano vam toplo priporočam, da poiščete pomoč v psihoterapevtski obravnavi psihoanalitične smeri. Tam boste lahko več spregovorili o tem kaj se vam dogaja. Navsezadnje, kaj pa lahko izgubite?

S prijaznimi pozdravi,