Cista v menopavzi
Pozdravljeni,
prosila bi za Vaše mnenje za spodnje izvide.
Mama je stara 53 let, v menopavzi, po mnogih letih je zamenjala ginekologa. Novi jo je poslal na UZ, kjer so ji našli cisto (18.3.2015):
Izvid :
Uterus v AVF, miometrij v sprednji steni nehomogen, z neostro omejenim področjem premera 15 mm(miom, adenomioza), znotraj njega se nahaja drugo 5 mm veliko hiperogeno področje z atenuacijo (kalcinacijo). Endometrij je debel 3 mm.
Desni jajčnik leži na tipičnem mestu, meri 27×11 mm, v njem se nahaja enostavna cista, ki je velika 17x10x15 mm. Solidnih arealov znotraj nje ne prikažem.
Levi jajčnik 19×11 mm, brez antralnih foliklov, ehografsko bp.
V CD ni proste tekočine.
Po tem UZ so ji dali ponovno UZ kontrolo čez pol leta (6.11.2015):
Uterus v AVF 67x44x33mm.
Endometrij ostro začrtan do 2.8 mm debel.
Na fundusu intramuralni miom premera 14x14x15 mm z majhno kalcinacijo pribl. 2 mm premera.
V desnem ovariju cistična struktura, izpolnjena s serozno vsebino, gladkih sten, premera 19x10x12mm. Levi ovarij 22×11 mm, brez foliklov, b.p.
V CD ni proste tekočine.
Nekaj dni po tem izvidu je morala dati kri za tumorske markerje, vrednost je bila v mejah normale (pod 5).
Ponovno kontrolo je imela spet za pol leta:
4.5.2016:
Uterus v AVF. Cerviks ehografsko bp.
Korpus je nakazano nepravilne oblike. Miometrij primerne strukture. Endometrij tanek, ostro začrtan, debel 2.8 mm.
V sprednji steni je intramuralni miom, ki meri 14×13 mm s kalcinacijo na zgornjem robu.
Desni jajčnik leži na tipičnem mestu 17×14 mm, v njem se nahaja anehogena cista velika 13x11x17mm. Z medialne strani se boči v notranjost ciste ovalna, hiperogena struktura, velika 3.3×2.5×2.9mm. Na posameznih presekih imam vtis, da se sprememba nahaja znotraj jajčnika in ne znotraj ciste. Znotraj omenjenega področja se prikaže vaskularizacija, sicer je vaskularizacija v jajčniku in steni ciste pičla.
Levi jajčnik leži na tipičnem mestu.
V CD je malo proste tekočine, žep meri 9 mm, seroza je gladka.
Po tem izvidu so ji predpisali UZ kontrolo čez tri mesece.
Se ta cista razvija v kaj nevarnega, malignega? Skrbi me prosta tekočina v CD… Je kontrola čez tri mesece primerna, ali bi morala biti prej? Ne bi bilo preprosto tega najboljše laparoskopsko odstraniti, preden se razvije kaj nepopravljivega? Kakšno je Vaše mnenje?
Zelo se zahvaljujem za Vaš odgovor in Vas lepo pozdravljam.
Spoštovani,
kljub temu, da v menopavzi ne pričakujemo več sprememb na jajčnikih, ker ti niso več aktivni, pa časih le najdemo kaj takšnega kot je npr. omenjena cista, ki pa je najverjetneje zgolj ostanek iz preteklosti, ki je zgolj po naključju bila odkrita šele v menopavzi. Glede na to, da je stanje že več kot leto dni nespremenjeno (na videz različni opisi so zgolj posledica “umetniškega izražanja” zdravnikov), mislim, da zadeva nima lastnosti nevarne spremembe. Vseeno ne bo škodilo, če se še nekaj časa preverja. Če se naveličate stalne kontrole in strahu, da bo kdaj kaj, pa se pač odločite, da se jajčnika in jajcevoda laparoskopsko odstrani, pa bo dokončno mir. Tistih nekaj mm tekočine v Douglasovem prostoru me za enkrat ne skrbi. Tam je skoraj vedno nekaj malega tekočine.
Hvala za hiter odgovor.
Zdravnica jo je na zadnjem pregledu prestrašila predvsem s to hiperogeno strukturo, ki naj bi se bočila v cisto. Ni mogla videti, če je v cisti ali zunaj nje, rekla, pa ji je, da če je v cisti, da je lahko zelo nevarno, ni pa povedala zakaj in jo naročila za 3 mesece. Torej ta struktura ni nevarna?
Ona se lahko samovoljno odloči za laparoskopsko odstranitev?
LP
No, brez lastnega vpogleda v spremembe seveda težko rečem, kaj bi utegnilo biti “tisto hiperehogeno” v cisti oziroma tam nekje. Vsekakor je to vprašanje, s katerim naj se ukvarja specialist z izkušnjami v ginekološki onkologiji. Teoretično bi lahko šlo za “endofit”, torej nekakšen izrastek, ki bi tehnično gledano lahko bil tudi zlovešč, je pa to vseeno skrajno malo verjetno. Če se bo specialistu sprememba zdela sumljiva ali bo v dvomu, se seveda lahko soodloča o ukrepu tudi pacientka sama, npr. tako, da prosi, če se zadevo da odstraniti. Zadostovala pa bi skoraj zagotovo laparoskopska operacija, torej minimalno invazivna.