Pozdravljeni!

Pred 2 mesecema sem doživela prvi napad panike v življenju. Povzročila ga je ”čudna” pijača, ki sem jo spila v diskoteki. Po napadu sem se nekako pomirila in normalno živela naprej svoje življenje. 1 teden po napadu, sem zbolela. Ker mi zdravila, ki mi jih je predpisal zdravnik niso pomagala sem na internetu raziskovala kaj bi lahko bil vzrok mojih zdravstvenih težav. Prebrala sem veliko hudih stvari, ki so moje skrbi samo še samo podkrepile. Ker se moje zdravje po 2 tednih še kar ni izboljšalo sem se začela počutiti tesnobno. Opazila sem, da se v prostoru v katerem je veliko ljudi počutim neprijetno. Naredil se mi je cmok v grlu, težje sem začela dihati, se potiti, postala sem nervozna, postalo mi je zelo slabo (mislila sem, da bom bruhala). O svojih težavah sem potožila zdravniku, ki me je napotil k psihiatru. Psihiater je menil, da gre za aksiozno panično motnjo, ter mi predpisal Ansilan. Nekaj dni sem jemala tablete, vendar se moja živčnost v omenjenih situacijah ni zmanjšala. Doma sem se počutila nekoliko bolj odsotno, vendar v neprijetnih situacijah nič boljše. Odločila sem se, da bom poskusila brez zdravil. Začela sem se veliko gibati, misliti pozitivno in se nalašč postavljati v situacije, ki so mi bile neprijetne. Strahu nisem premagala, vendar sem malo napredovala. Aksiozna sem samo še v situacijah, kjer je v prostoru veliko ljudi iz katerega ne morem kar tako oditi (npr. predavalnica, avtobus, trola, kino ..). Po mestu mi ni problem hoditi, prav tako ne v trgovino, saj lahko grem iz trgovine kadarkoli želim. Vesela sem bila, ker se je vse malo izboljšalo brez jemanja zdravil, psihiater pa je bil mnenja, da potrebujem AD. Bila sem zelo razočarana, saj imam sama osebno predsodke do AD, in sicer zaradi morebitnih kasnejših zapletov (težko je prenehati z jemanjem AD, težave se ti lahko po jemanju znova pojavijo.. morda še v hujši obliki). Predpisal mi je Paroxat, ki ga jemljem že nekaj dni. Počutim se zelo depresivno (pred jemanjem nisem bila nikoli depresivna), ves čas sem namirna in me je strah, spim po 3h na dan, včasih se mi zdi, da bom izgubila nadzor nad svojimi mislimi.. skratka tako slabo, kot se še nikoli prej nisem. Zanima me še vaše mnenje.. ali je mogoče takšne težave rešiti brez zdravil, s pomočjo psihoterapije. Ali so AD poleg psihoterapije nujno potrebni?

Na splošno sem že kar nekaj let kar dosti pod stresom.. Imam tudi nizko samozavest, kar je po vsej verjetnosti tudi pripeljajo do vseh teh težav. Pred prvim napadom panike nisem imela nikoli težav z aksioznostjo, nikoli nisem bila depresivna itd.

Hvala za vaš odgovor! 🙂