Pozdravljeni,

da skušam na kratko predstavit svoj problem. Že od malega sem sramežljiv, tih v družbi in se težko odprem. Sploh v večjih skupinah ljudi se nekako zaprem in težko kaj spregovorim. Pred 3.leti sem odšel k psihiatru in nekako mi je bila diagnosticirana izogibajoča osebnostna motnja in predpisani antidepresivi. Hodil sem na skupinske psihoterapije v dve različni organizaciji, a nikjer nisem začutil neke vidnejše spremembe oz. da bi bil dosti bolj zgovoren v družbi večih ljudi, zato sem sam prekinil. V skupini sem nekako še izgubljal samozavest in samopodobo, ker so bili tam vsi bolj zgovorni in to mi je še dodatno zbijalo že tako “načeto” samopodobo. Zdaj nekako iščem kakšnega dobrega in ne predragega psihoterapevta v Mariboru, a vidim, da je to izredno težko. Ima kdo kakšen nasvet, katerega izbrat za individualno obravnavo. Vem, da bo pri meni terapija trajala, a v času leta ali dveh se že morajo pokazat določeni rezultati. Največji problem vidim pri iskanju partnerice, saj pri svojih 35.letih še nisem imel resne zveze, pa tudi neresne ne, tako da vidim, da je nekaj narobe z menoj.

Že vnaprej hvala za dobronamerne nasvete in lep pozdrav,

I.K.

Spoštovani,

hvala za zanimiv opis diagnoze. Načeloma nisem zagovornik diagnosticiranja niti osebno niti strokovno, saj vse preveč učinkuje s težo povratnega dojemanja o lastni vrednosti in zmožnosti, ker “diagnoza” prihaja vedno od strok. avtoritete. Sicer že precej let nazaj, pa vseeno bi se sam zlahka prepoznal v vašem opisu, pa nisem nikoli imel diagnosticiranih motenj. Danes delam z veseljem in ponosom to, kar delam. Če se nekdo čuti bolj sramežljiv, negotov in manj zgovoren od okolice, še ne pomeni da mu je potrebno predpisati zdravila. Kakorkoli že, v kolikor želite delati v naši, relacijski terapevtski modaliteti, potem se lahko v vašem koncu obrnete tudi na Zavod MIR (cene dostopnejše, super kader strokovnjakov), lahko pa prek kontaktov naših Vaš link preverite tudi samoplačniške cene storitev.

Bodite zvesti svoji enkratnosti in izkoristite posebnost, da se bolj »tihe sorte« za nekaj lepega, saj ste morda bolj osredotočeni na zaznavanje, opazovanje, poslušanje, kot večina v okolici, kar danes marsikomu predstavlja velik manko. Raziskave tudi jasno kažejo, da je verbalna govorica šele deseti delček celotnega telesnega sporočanja v medčloveški komunikaciji. Je pa res, da komunicirati pa moramo, ker to nas pelje v odnos, izberite način, v katerem ste vi dobri, pa bo!

Z lepimi pozdravi

Pozdravljeni,

najprej hvala za odgovor in vzpodbudne besede. Da vam najprej odgovorim glede ustanove, ki ste mi jo predlagali za psihoterapijo. Na tej ustanovi sem že hodil na individualno in skupinsko terapijo, nek napredek je bil, a bistveno bolj zgovoren nisem postal. Sploh na skupinski terapiji nisem dostikrat imel kaj za povedat in potem sem izgubljal še tisto samopodobo ter samozavest, ki je bila že na zelo nizki ravni. Zato sem se odločil, da na skupinske terapije trenutno ne bom hodil, ker da bom samo tam prisostvoval, nič pa povedal oz. skoraj nič, se mi ne zdi smiselno. Očitno nisem rojen za skupino in potem je brezveze vztrajat naprej. Zdaj sem se odločil za individualno terapijo po geštalt metodi (imena terapevtke ne bom razkrival), sem bil zadnjič prvič pri njej in se mi je zdelo v redu, tako da bom tule nadaljeval. Težko pa verjamem, da bom kdaj zgovoren in samozavesten moški, ki bo znal pritegnit tudi kakšno žensko v moje življenje. Pustim se presenetit.

Lep dan in lp,

I.

jaz sem bila na družinskem centru MIR, lahko samo priporočam, z nekaj vprašanji, ki ti jih postavi terapevt se ti lahko življenje obrne za 100 stopinj. jaz sem se z literaturo prebila do določene točke, naprej nisem znala- MIR je bil zato pametna odločitev.

kasneje sem obiskovala eno skupino, ker imam v družini dve osebi z mejno osebnostno motnjo. tako kot ti, nisem začutila pravega stika. zelo sem se vživela v tuje zgodbe, sočustvovala, kakšnega bi kar stresla, da bi prišel k pameti 🙂 a ker sem tihe sorte, si nekako nisem znala izborit prostora, tako da sem odnehala….
srečno