Samozavest, komunikacija – pomoć
Pozdravljeni,
že nakj časa razmišljam s svoji težavi in sedaj sem se odločila, da poiščem malce pomoči oz. kakšen dober nasvet.
Stara sem malo čez 30 let, pred 9 leti sem ostala brez zaposlitve in skoraj 3 leta sem potrebovala, da sem našla novo zaposlitev. Pred izgubo zaposlitve sem bila vedno komunikativna, dovolj samozavestna, imela sem dober besedni zaklad… bila sem seveda veliko z ljudmi in z ljudmi tudi delala.
V času brez zaposlitve sem bolj kot ne obtičala doma, partner je bil veliko v službi, jaz pa sem vmes zaključevala še šolo, vendar je družabno življenje padlo praktično na nulo.
Sedaj imam že nekaj let zaposlitev, v kateri uživam, pred kratkim sem se vrnila iz porodniške in imam tudi malega otročka.
Opažam, da je obdobje “osame” ko sem bila brez zaposlitve pustilo posledice, komunikacija je postala slabša, besedni zaklad bolj prazen, samozavest v določenem krogu ljudi slabša in takrat se nekako zaprem vase. Kakšne popoldanska druženja z ljudmi (razen bližjih prijateljev) so mi bolj v breme kot veselje.
Tudi vsakdanje življenje je bolj kot ne postalo rutina. Vrtec služba vrtec domov, kakšen sprehod in to je to.
Kako naj pridobim nazaj staro sebe? Kako naj izboljšam komunikacijo in naredim kaj za samozavest?
Pripravljena sem iti tudi na kakšne učinkovite delavnice, k psihologu ali pa namesto televizije prebrati kakšno res dobro knjigo.
Hvala vsem za odgovore in pomoč.
Glej, če prej nisi imela težav, oziroma nisi po naravi taka, ti jaz predlagam
zelo enostavno – vajo. Če te moti, potem delaj na tem. Načrtno se
izpostavljaj situacijam, kjer je treba komunicirati. In pač klepetaj. Če ti
izdam moje mnenje, 90% te famozne komunikacije je prazen klepet, izmenjava
fraz, mašilo v izogib tišini, blablabla. Jaz sem tudi imela eno obdobje, ko se mi
zamalo zdelo govoriti, če nisem imela za povedati kaj tehtnega in sem molčala…
ampak potem vidiš, da imamo ljudje pravzaprav zelo zelo zelo zelo redko za povedati
kaj tehtnega, kot rečeno 90% je šuma. In zdaj seveda klepetam, kot navita, če je vmes
kakšno zrno pameti v redu, če ne pa tudi, vsaj sogovorniki ponavadi ne enega in ne drugega
ne opazijo :-))
Še en nasvet ….pogovarjati se je najlaže, če najprej poslušaš. Vsak se rad pogovarja o sebi in
svoji problemih, torej najprej poslušaj, dodaj kakšno umestno vprašanje, pokaži zanimanje,
poskusi se resnično vživeti v povedano in ne misliti zraven na večerjo….pa bo pogovor stekel kot
namazan. Srečno.
Hvala za vaše vprašanje.
Če sem pravilno razumel bistvo napisanega je po vašem menju vzrok za slabšo samozavest in socialne veščine izguba službe pred 9 leti in osama v času brez službe.
Vsekakor ljudje skozi službo, stike in stimulacijo, ki jo nudi karierno okolje, pridobivamo na socialnih in komunikacijskih veščinah. Posledično je lahko tudi občutek samozavesti večji. Služba pomeni tudi neko finančno neodvisnost. Poznam ljudi, ki jim je izguba službe povzročila travmo, saj niso več mogli preživljati družine, prekinili so tudi vse stike s prijatelji, saj jih je bilo sram, ker si niso mogli privoščiti niti kozarca ustekleničene vode v lokalu kamor so sicer zahajali.
Vaš primer ni tako drastičen, vendar je predvsem od vaših preteklih izkušenj, pretekle samozavesti, življenjskega stila, vrednot in prepričanj odvisno kako globoko se vas je dotaknila izguba službe.
Nekaj razlogov za vaše trenutno stanje bi pripisal tudi dejstvu, da ste iz brezskrbnega otroštva in adolescence padli v kruto realnost rutiniranega družinskega življenja, na kar namigujete tudi sami. Otrok žensko še posebej zveže nase in zelo je pomembno, kako po več letih funkcionira zveza med vami in partnerjem, kakšno je vaše seksualno življenje, in seveda zelo pomembno, koliko stvari počnete samo zaradi zase (ne zaradi otroka, ne zaradi partnerja, ne zaradi službe).
Predno si poiščete strokovno pomoč vam priporočam naslednje:
– Vzemite si 1 uro časa 2x na teden, da delate to kar bi želeli delati. Morda želite iti na aerobiko, morda na pogovor s prijateljicami (s tistimi s katerimi se štekate), morda samo na sprehod. Dogovorite se s partnerjem, da bo on v tem času poskrbel za otroke. Sam priporočam aktivnosti, kjer se boste zabavali in smejali. Izmenjevanje tekoče družinske problematike s prijateljicami ni tisto kar imam v mislih. Morda imate kakšen hobi, ki vas veseli.
– Večkrat se opomnite, da je življenje takšno kot je in da ga je potrebno prijeti za roge, kot rečemo. Sprejmite realnost takšno kot je. V primeru, da npr. v partnerskem odnosu stvari niso takšne kot bi morale biti, začnite to razreševati, najprej s pogovorom, če drugače ne gre tudi z zunanjo pomočjo. Če je potrebno skuhati kosilo, je potrebno skuhati kosilo – samo se ne bo. Če je potrebno iti po otroka v vrtec, je potrebno iti v otroka v vrtec.
– 2x mesečno si privoščite še posebej dober sex. Oblecite sexi perilo, partnerju preko smsja napišite kakšno pikantno podrobnost, naj si vas želi …
– Vsaj 1x tedensko izvajate intenzivno aerobno vadbo. Lahko je to v okviru prve točke, lahko posebej, lahko v družbi, lahko pa to delate doma – za majhen denar boste našli res odlične vodene vadbe. Rutinirano družinsko življenje in dejstvo, da nam fizično ni potrebno veliko delati, upočasni metabolizem in vse sisteme v telesu. Od tu do depresije, pa je majhen korak.
Če predlagano ne bo pomagalo si poiščite strokovno pomoč. Po 3 mesecih izvajanja predlagane rutine, se zopet oglasite, napišite nekaj več o vašem značaju, vzorce vzgoje, ki ste jih bili deležni v času do pubertete in predlagal vam bo najprimernejše vrste strokovne pomoči. Enako naredite tudi, če ne boste zmogli disciplinirati v predlagano rutino.