Bil je navaden običajen dan. Že zjutraj sem uvidel da bo ponovno prekrasen dan s sončnimi žarki obsijan. Tega aprilskega popoldneva mi je kolega naredil msn, kjer sem pred kratkim dobil net v sobo. Stvar se mi je zdela dopadljiva, tiste čase je bilo to zelo popularno saj so vsi uporabljali ta program za komuniciranje. Ker nisem imel veliko kontaktov, da bi se lahko menil sem se odpravil na chat kjer sem spuznal neko punco. Kasneje pa sva se menila po msn. Menila sva se ponavadi zvečer ob poznih urah, že takoj ko sem prišel gor sem zaslišal tisti click po zvočniku, pa spet me je kliknla. Ni mi padla v oči, saj jo nisem puznal. A se je bilo zanimivo dopisovati z njo. Vsakič sem izvedel kaj več od nje. Potem sva si izmenjali številki in dopisovanje prej po msn je postalo kot kaplja v morje. Že zjutraj preden sem se zbudil, sem dobil sms od nje. Tako hitro mi je v šoli minil čas, verjetno zato ko sm skos gledal na fon kdaj bom dobil sporočilo da ji odpišem. Odgovor sm dobil še preden sem dodobra začel. Pisala sva si o različnih vsakdanjih stvareh, kako je v šoli, kaj se počne ter v tej smeri bla bla..Tud če je bla xy tema se je blo zabavno ment vseen. Ubistvu sem se več z njo pogovarju ko z sošolci v šol. Omenila mi je tudi da sem ji všeč. Samo nasmejal sem se, ti niz resna 😀 imel sem jo sam za kolegico, eno komunikativno hiperaktivno bitje ko ne more bit na miru par sekund, vglavnm uredu. Se spomnem sem jo nek dan celo puklicu, da bi slišal njen glas. Ko sem to storil, se mi je kar smejalo, ko bi storil korak naprej. Bilo je sramežljivo, samo par besed no sam glavno da sm jo prvič slišu. Kasneje sva se še večkrat slišala pa mela daljše pogovore. Zaupala mi je veliko stvari, njenih težav. Jaz koker vem zase, da takrat nisem nobenga poslušu (p.s.razen neumnosti pa par bednih for od drugih, men podobnih :P;), njej sm prisluhnil ter ji svetoval, naj se ne sekira, da je velik lepga pred njo. Želel sem je srečna, vesela punca. Šola, pouk se je uspešno zaključil še zmeraj ista pesem, daljši pogovori z njo so bili nekaj običajnega. Nekaj bi mi manjkalo, jo nebi slišu en dan. Hvala Bogu ni telefon pregoru al pa net, drgač nevem what happens 😀 Sklepal sem je uredu punca, dobra frendica. Isto mi je bla ko prvu frend tle v našm konc.
Visoke temperature, sredina avgusta, sonce je še bolj žgalo bil je čas za morje. Po nekaj obotavljanja sem le odšel. Plaža je res fantastična, sama mivka okol, vrhunsk kokteljli, zvečer pa partiji. Sam kaj ko nisem imel svojih vrstnikov ob sebi a mi je ona popestrila dan. Sedaj mi ni bla več samo frendica ampak ena izmed boljših frendic. Kako bi blo brez nje Počutu bi se bolj praznga, otožnga, sploh nebom naštevu. Ne spomnem se kater moment je odločilen, da sem začel tako razmišljat, sam neki me je zadel v seb. Vem sam to da sm tako razmišlju nazaj na poti v apartma. Fon mi zazvoni, dobim sms, to more biti ona in sem ves navdušen. A kmalu se to spremeni, napiše mi da je končno najdla fanta. Odpisu sm « ja fajn, sm vesel zate, odreagiru sem zelo čudn, namest da bi ji izlil misli, sm držal v seb.
September, nekje v sredini. Končno sem najdel ta pogum ter ji napisal, “bi bila moja punca ?” seveda sem odgovor dobil v ekspresno hitrem času, da si je vednu želela to. Nebi bla na busi bi najraj zavriskala od veselja, jaz pa sm si globoko v sebi oddahnil. Od takrat sem tako ponosno hodil okoli, z mislijo najboljšo punco imam a lah sploh obstaja še kaj boljšega? Koker bi se ponovno rodil, pa začutu na nov utrip v seb. Namreč takrat sploh nisem imel težav, bile so sam sladke skrbi. Bla sva srečna, kot pravijo romantiki najini duši so se spojili v eno. Začutu sm neko vez, kemijo, ko naju je povezovala. Nisem se zavedel takrat, sam bil je to najbolj spektakularn obdobje mojga lajfa, sam zarad neke dušce ko je obstajala zame. Skupaj sva a z eno “lepotno napako”.
Ta pravljica se je po nekaj mesecih koker večina najstniški ljubezni na žalost končala med nama. Stvari so začele izhajati izpod nadzora. Nisi mogla več zdržat, predvsem najine poti so ble svetlobna leta stran. V solzah si mi dejala, da neboš zmogla. To me je malo zmedlo. Pa tudi v tistem času sem se jaz zelo spremenil, nizm bil več tako priden kot prej. Pritiski so me spremljali predvsem v šoli, pa tudi dobil sem občutek me noben ne zastop. Zdelo se mi je da nimam nobene opore v okolju v katerem sem. Začel sem se ga zakajat, ob vikendah sm se ponavadi ga napil da sm nekako pozabil težave da sm jih zabrisal v alkoholu. Zamenu sem družbo, družu sem se s tistem ko so se mi najbolj dopadl, a dons lah rečm da so navadni kreteni zarad katerih sm zapravlju dragocen cajt. Sploh se nisem več zanimu za stvari ko so me veselile, zanemarjat sem te začel. Počasi a zasesljivo sm te izgubljal. Spremenil sem se dobesedno v tem pomenu besede. Nebom zej z prstam kazu na druge, sam preprost nism bil zrel, nisem dojemal stvari, sem se zlomil. Bilo mi je vseenu v stilu so fuckin what. Nato si odšla, spuznala si novega fanta.Rekla si boljš da prekineva stike za zmer. To me je še bolj zlomilo, ko bi bil razrezan na koščke ko jih ni mogoč sestavit nzaj. Hotu sm se pod vlak vržt, sam da se fentam..Še vedno občutim bolečino, včasih nemorm spat ker mislim nate. Na morju je kriza ko zvečer po 23 uri grem zmeraj na pomol kjer avtomatsko prikličem spomine o nama o vsem kar se je dogajalo, nato pa mi ob poslušanju Robbie Williams ob komadu Feel, začnejo teči solze v potokih. Sam seb se smilem, ko te nimam o seb…

Ravno se odpravljam na sprehod ko dobim prazn sms. Številka mi je nekako na videz znana, zato samo ugibam lahko. Ne vem ali je bilo pomotoma mi sendano ali pa nee. A to ni važno, ko dobim drugo sporočilo da je res ona, začnem plesati v sobi. Sam se točnu ne spomnm kter komad sm lih mel :P. Napiše mi kako sm, kaj je novga pr men, da je srečna s tipam. Malo me je špiknlo v seb, ko sm upu potiham mogoč pa je samska. Sam dobr, vesel sem bil sm jo slišu polepšal mi je poletje. pa čeprav sam sva bla sam v prijateljskih odnosih. Malo pred mojim b.day, točnu par ur prej pa se mi je uresničila največja želja, dobil sem najlepšo darilo. Kakšno je to darilo, ti najbolj veš, to je najina skrivnost. Lepotna napaka je bila odpravljena. Ko si me objela mi je najbrž srčn utrip narastu nekje na 233, sam lih to sm pogrešu..

Po slabih 2letih se ponovno srečava. Sem še v večjem pričakovanju da te videm. Greva na pjačo. Rečm ti da ti moram nekaj povedati, a se na koncu izgovorim na neki druzga. Nemorm ti povedat kaj čutm do tebe še vedno, če si mi ravnokar priznala si na sveže zaljubljena na fanto ki hodi na tvojo šolo. Najini stiki so se vmes malo ohladili, tudi jaz sem si našel resno zvezo a ni dolgo trajalo, ter potem ponovno in spet se ni izšlo, kot bi predvajal pokvarjeno ploščo”. Potem je vse kot bumerang švigalo nzaj v preteklost proti njej, zmeraj sm se spominjal najinih pogovorov, ni jih bilo moč izbrisati iz spominina tud če bi želel, ostaja to zapisan z zlatem črkam. Si predstavljaš, to mi je pred njo švigalo v glavi, a jaz sem bil tih in ji govoril naumnosti v šoli. Bil sem vesel sm te vidu, hvala ti za lep dan; nekaj takega sm ji napisal ko sm prišel domov, a nzaj povratnega odgovora nism dobil. Slutil sem da nekaj ne štima, mineva…

Leta tečejo, čas zame bije vsakič hitreje. Stike zabriševa, parkrat ji še pišm, pokličem a nikoli ne dobim odgovora. Prov mučno se počutm, nočm ji težit sam po drugi stran bi jo na vsak način slišu. Ne zdržim več ter nato ji en dan napišem celoten roman, izlijem ji čustva, vse kar sm držal v sebi. Hočem da mi vsaj neki napiše nzaj. Končno mi utripa neki rdečga in končno.Tistega večera en dan preden, se dobim z njo, se od zadovoljstva napijem z Jackam da proslavim ta dogodek. Prešpricam polovico predavnja, da nebi zamudil. Že na daleč jo opazim čizzto v črnem, nebi jo mogu falit. Prisedem k njej, z našmeškom jo pozdravem. Zaznam čudne vibracije da nekaj ni uredu, me samo hladnokrvno pozdravi. Direktno ji končno povem na 4oči, zkaj sem si took želel da jo videm, da ti povem vse kar mi je ta leta švigalo v glavi. “Resnično hočm obdržat stike s teboj, rad bi obdržu to prijateljstvo, ko mi največ pomenš” Sledi popoln preobrat..V naslednjem momentu začne se razburjati name, da je šla na pjačo z mani iz usmiljenja, da ma vsega dost, najbolj sm si zapomnu njene besede ” ne obstajaš sploh zame” kar je blo je in zej je koonc” Zabodlo me je v srce, ščemet me je začel v seb, res nism pričakoval neki romantičnga sprejema, sam na tej točki si nism predstavlju. Poskušu sm jo pomirit z besedam, a bilo je še slabi, bolj sm omenju čustva še bolj sm jo razburu. Vrelo je iz nje, resnično je imela slab dan ali pa sm ji res šel na živce koker je omenila večkrat. Nisem to mogel verjet sploh. Nisva se nkol skregala, postran gledala..zej pa vse to..Prav da jo niti najmanj ne puznam?! narobe svet to more bit! okamenel sem, sploh nizm vedu kaj nej rečm, no prej nism upu rečt da jo nizm razpizdu še bolj. Sej te na nek kvantitativn način res nisem puznal realn nč. Sam vem si fejst punca, dobra po srcu. To je pa edino kar šteje, zmeraj bla direktna pa poštena do mene, rada si pomagala, ah sploh nebom naštevu več. Tko sem te spuznal hočem rečt. V preteklosti si se dost sekirala zarad tipov, sploh ko te je kasneje tepu..se ti je sesu svet, tist ko so ti blit so te pustil na cedil, niz mela lih lepga otroštva, rezala si se, sekirala…Sam nizm tega ti povedu, že tko sm v tvojih očeh začutu bes, obenem pa tud solze..lih iz solz sm razbral, da kanček čustvev še ni zbledel do mene, sam hočeš puzabt kar je blo..tako nekako sem sm si zamišlju vse skupi…

Minilo je natačno eno leto pa še kk dan povrh, odkar te ni več za slišat.. Mešane občutke doživljam, olajšanga se počutm koker ne bi bil več omejen, ko sm ti na 4oči povedu, kaj si želim od tebe, ti pa si mi nzaj povedala, tud če je na surov način blo mnenje, ga cenem pa spoštujem ko vem si iskreno povedala. Nimam niti najmanjše zamere do tebe, te zastopem na celi črt. Sam to me boli, ko sva popolna neznanca sedaj..zgubu sm edino pravo najboljšo frendico.. Mogu bi ti takrat že zdravnaj če zavrtim cajt nzaj stat v podporo, tko pa me ni blo nikjer… Premalo sem bil odločen, pa držal sm skos v seb.Najbolj pa sem bil priznam kreten tisti ves čas…predvsem sm otročje razmišlju. Zej odkar sm začel študirat gledam na vse to iz drugačnega zornega kota. Pri teh letih je že čas, da neki nardim iz sebe da ne ostane samo neizpolnjena želja. Ogromno sem se naučil od tebe. Sej še delam napake, sam mislem sm dost boljša oseba postal po tvoji zaslug, trudem se več pa bolj cenem vse skp.. sm napisu zgoraj da je bil to najbolj spektakularn obdobje v lajfu, zej vidm je beseda spektakel premajhna. ..Ko zagledam morje, mi spet spomin udar na tisto poletje, ko me je nekaj zadelo ko strela iz jasnega.. Ko imam b.day se spomnm da nkol več nebom podoživu takšnga dneva ko sm ga za 19rojstn dan… Ko se peljem pa po radiu zaslišem komad Feel, Nothing else matters…to me odpelje v stare cajte…najsrečnejše. Toliko trenutkov, takšnih in drugačnih vsi so v neki pozitivnga obarvan pr men. Zelo blizu pa tko daalč – iluzija. Najraj bi te v tem trenutku objel močno pa te neb izpustu. Sej je sam običajna kava bla s tabi sam men to toook je pomenil..Mam nekak srečn lajf do zej, sam spremljala me bo ta praznina – ko tebe ni zravn. Upam jo nekega dne zapolniš, drugače bo zmeraj del mene mrtvu.. Zej šele se zavem, da tist ni bil en navaden dan, ko sm te spuznal, spremenil mi je vse..prelomnica, ki me bo zmeraj spremljala hočeš nočeš kot življenjnski popotnik, kamorkoli bom šel…..Si nekaj najboljšega kar se mi je zgodilo – somethink special. Lah sm sam hvaležen pa se zahvalem sm spuznal nekoga kot ti. Želim sam oživeti da me spet preplavi ta adrenalin, ko mi požene kri po telesu ko te zagledam..hvala ti iz srca za vse…Nič ni večno, so pa trenutki v katerih doživimo večnost.

Ad astra per aspera
Odgovori Cit

Tipična zgodba dekleta, ki doma nikoli ni imela lepega ljubečega odnosa, temveč nasilnega in ponižujočega. Predvsem od očeta in najverjetneje tudi matere. In potem sreča fanta, ki ji nudi ravno obratno od tega. Po eni strani ji godi, po drugi pa jo plaši, ker tega ni vajena. Seveda si tega odnosa globoko v sebi želi, ampak ker se tega hkrati preveč boji, je v sebi razdvojena, zato del nje, ki je vajen nasilja, čuti jezo do dela, ki si želi čutnega lepega spoštljivega odnosa. To jezo si spoznal tudi ti.
Na drugi strani pa si ti, ki je prav tako lačen ljubezni, vendar s premalo samozavesti oziroma s še prenizko samopodobo in premalo izkušenj, da bi ta proces oziroma odnos hitreje pripeljal h koncu ali pa do uspešne zveze. Temu se reče odraščanje, mnogi so to doživeli. Prav je, da si ji povedal, si vsaj zgodbo lahko zaključil. Naslednjič boš to izpeljal še bolje, saj si dovolj samokritičen (kar je pomembno za dober odnos), mogoče na trenutke le premalo odločen, kar pa se bo z leti popravilo na bolje.
Delaj le v smeri, da imaš stike tudi s kolegi, prijatelji, da se potem ne obesiš preveč na morebitno naslednjo potencialno punco, ko jo boš spoznal, saj jo tudi s tem lahko odženeš. Koliko je prav in koliko ne, boš moral spoznavati skozi izkušnje. To je občutek, ki ga razviješ ali pa ne.

Jaz te razumem, ker sem sam doživel nekaj podobnega. Sčasoma boš pozabil in manj mislil na njo. Bodo pa dnevni, ki bodo prišli od nikoder in se boš spet živo spominjal na dogodke. Vsakič pa boli enako, ker ne razumeš zakaj je do tega prišlo, pa čeprav je čisto razumljivo. Žal, takšno je življenje… Ne obupaj in bodi močan.

Vajini duši sta se dotaknili, in druga drugi dali ljubezen in oporo. Meni se zdi to res lepo. Ali se bosta še kdaj srečali? Morda. Verjetno pa vajina usoda v prihodnosti ni skupna – ampak kdo pa sem jaz, da vi to vedel.

Spustite jo, naj živi svojo usodo. Mislim, da je ona spustila vas, da bi vi lahko živeli svojo.

Želim vam vse dobro.