Pozdravljeni! Znašla sem se v stiski in ne vem kako naj si pomagam. Naj vam opišem mojo zgodbo.
Stara sem 25 let, v stabilnem partnerskem razmerju z otrokom na poti. Zaenkrat živiva pri mojih starših v hiši, saj lahko le tako varčujeva za svojo hišo v prihodnosti. Imamo ločeno gospodinjstvo in se načeloma dobro razumemo. Do tukaj je vse ok, moram pa vam opisati še dogodke iz preteklosti.
Moja starejša sestra je ob rojstvu imela krvavotve v možgane, niso vedeli če bo hodila, govorila… z njo je sedaj vse ok. Je pa njeno stanje pustilo posledice na moji materi. Z njo se je ukvarjala ogromno, mene pa je žal zaradi tega (tudi sama prizna) zpostavljala. Ker je ponoči želea mir, sem sama dolgo časa spala pri starših (zaspala pred tv z njima, potem sta me odnesla v njuno sobo, da ne bi jokala in se ponoči zbujala). Stara sem bila ok 7 ali 8 let, ko sem se ponoči zbudila in videla, da imata starša spolne odnose. Takrat verjetno nisem vedela kaj se dogaja, sem pa takoj vedela da me nekaj muči. Naslednji dan sem želela ostati doma in sem cel dan razmišljala kako se bova z mami o tem pogovorili. Resnično sem potrebovala pogovor. Pa vendar do njega ni prišlo. Sedaj pravi da ni vedela kaj reči, torej je vedela, da sem odnos videla. V najstniških letih sem ju slišala ponovno pri odnosih, bilo je ponoči ko sem šla na malo potrebo. Bilo mi je grozno in sem po tem še dve leti hodila ponoči po hiši z zamaški v ušesih. Do kakršnegakoli pogovora ponovno ni prošlo. Doma se o seksu nikoli nismo pogovarjali. Moram povedati še, me zbudi vsak šum, nimam globokega spanca. In pa še…splet okoliščin je nanesel, da imamo s starši spalnico v sosednjih sobah. Včeraj pa je ponovno prišlo do situacije… oče se ga je malo preveč poveselil, in ponoči začel lezti v mami… baje ji ni dal miru. Ona pa mu je pač ustregla. Seveda sem se takoj zbudila in nekaj minut poslušala kaj se dogaja…ko je oče nekajkrat naglas zastokal ga je mami utišala…takrat sem seveda takoj vedla za kaj gre. Potrkala sem jima da naj bosta tiho. Dala čepe v ušesa in bedela do jutra. Spet sem bila tista majhna punčka. Mami sem po telefonu soočila z vsemi tremi dogodki, bilo ji je žal. Jaz pa ne morem spati, jokam in se počutim 7 let stara. Po soočenju po telefonu se drug drugega izogibamo. Do pogovora spet ne pride. Jaz pa ponoči slišim vsak šum…vsak premik…če imam čepe v ušesih slišim šumenje v glavi in bitje srca…ne morem spati in sem res nervozna. Vem, da moja reakcija ni normalna in da bi kot odrasla oseba morala drugače gledati na to. Zavedam se da imata spolne odnose in ne vem zakaj me je ta zadnji dogodek tako vrgel iz tira. Grozno mi je…nikogar od njiju ne želim videti, vseeno pa bi se rada pogovorila. Vendar ne bom spet jaz tista ki za to prosi. Oba vesta da dobro slišim in da slabo spim…razumem očeta, bil je pijan, ne razumem pa mame…zavestno je šla v to, kot da ji je vseeno, kot da sta živali ki se ne zmoreta brzdati.
Ne razumem sebe in staršev, zakaj se o spolnosti nikoli nista želela odkrito pogovoriti z mano. Težko mi je in ne vem kam naj se obrnem. Prosim svetujte mi kaj naj naredim, kako naj prebolim dogodke iz otroštva.
Najlepša hvala in lep pozdrav!

Pozdravljeni,

vi ste že odrasla ženska, ki bo tudi sama kmalu postala mama in najbrž niste brezmadežno spočela, a ne? Torej, veste kaj je seks, predvidevam da vam je jasno da to počnejo tudi vaši starši in da verjetno v spolnosti uživajo. Zakaj mislite, da je mama očetu “ustregla”, sem vam zdi neverjetno da bi vaša mama v spolnosti uživala? Ali res mislite, da imate pravico obsojati starše ki so odrasli ljudje, in imajo vso pravico seksati, če želita pa tudi glasno? Očeta “razumete, ker je bil pijan”, torej, za vas je sprejemljivo, da ima oseba seksualno željo samo če je pod vplivom psihoaktivnih substanc? Ali to velja tudi za vas? Se počutite kot žival, če se ne brzdate?
Morda bi mogla premisliti o vseh teh zadevah, če se sama ne morete s tem soočati, poiščite pomoč psihoterapevta, to je odlična investicija v duševno zdravje vas in vaših bodočih otrok.

Lep pozdrav,

Nisem pričakovala tako grobega odgovora. Predvidevala sem, da ste iz mojega sporočila razbrali, da vem, da moja reakcija ni normalna (kar sem s temi besedami tudi zapisala) in da se zavedam da seveda imata spolne odnose. Resnično sem pričakovala bolj strokoven odgovor, saj vem, da veliko stvari izvira iz dogodka iz otroštva. Prosila sem za nasvet, kaj lahko storim, da na seks staršev ne bom več gledala tako. S svojim odgovorom ste mi povedali, da nisem normalna in naj prebolim to, da sta starša seksala zraven mene ko sem bila majhna. Vem da ni tako hudo, vendar je to tako kot da bi žrtvi nasilja v otroštvu rekli, da naj preboli, saj se mu to kot odrasli osebi ne dogaja več. Sama vem, da se bom z otroki o spolnosti pogovarjala, prav tako kot tudi o vse življenjskih stvareh. S starši smo se pogovorili in jima je žal. Šokirana sta bila, da sem kot punčka morala čez to, saj se tega nista zavedala in nista želela. Rekla sta tudi, da nista mislila, da sta bila tako zadrta. Končno smo se pogovorili odkrito, kot bi se morali že pred 15. leti. Menim, da smo stvar rešili in vi si s svojim odgovorom ne morete lastiti prav nikakršnih zaslug. Kar pa se tiče alkohola. Kako naj ne razumeš nekoga, ki se svojih dejanj ne zaveda in se jih ne spomni? In seveda bolj kriviš tistega, ki se za to zavestno odloči. Sama vem, da nikoli, če bi vedela, da je kdorkoli v sosednji sobi (saj ni treba da vsi okoli mene vedo, da me zna moj fant zadovoljiti), ne bi seksala glasno (še posebej pa ne, če bi tam bili moji otroci, ne glede na to koliko so stari). Verjetno je treba v skupni hiši sprejemati kompromise in verjetno je eden izmed teh tudi ta, da ne seksamo glasno vse povprek. Pa ja, sama se vedno brzdam, če vem, da sta v sosedni sobi starša, saj se zavedam, da njima to verjetno ne bi bilo prijetno poslušati. Ampak sem očitno samo bolj empatična ali pa sem bila vzgojena v duhu, da moramo svojo spolnost skrivati in se ne o njej pogovarjati, verjetno pa je krivo oboje. Hvala, ker ste mi odprli oči in mi pomagali razumeti da forumi s kvazi strokovnjaki ne morejo pomagati človeku v stiski. Lep dan še naprej!

Spoštovana,

najprej se vam opravičujem za morda bolj grob odgovor, sem vseeno vesela da ste svoje težave rešila, starše postavila na svoje mesto in da zdaj “vesta koliko sta bila zadrta”. Verjetno “slišite” moj sarkazem, ki je prisoten zato, ker se mi zdi vaše obnašanje do lastnih staršev nespoštljivo. In kot če ne bi bilo dovolj, primerjate svoje odkritje, da imata starša spolne odnose z zlorabo v otroštvu. Običajno sem zelo empatična do žrtev zlorab in na splošno do ljudi ki imajo psihične ali kakršnekoli težave, sicer ni bi delala to kar delam, ampak do vas ne čutim nobenega razumevanja. Zato se strinjam z vami, za vaše težave nisem dovolj kompetentna.

Želim vam vse najlepše,

Pozdravljeni.
Ker gre za debato na temo ko otrok vidi ali sliši spolni odnos staršev, želim vprašati nekaj kar bi mogoče številnim pomagalo odpraviti neprijetne spomine.

Tudi sama sm kot otrok videla in slišala spolni odnos staršev. Ga ne doživljam kot nekaj slabega vendar imam neprijeten spomin na ta dogodek. Kot da ga ne bi želela videti / sliđati, mi je neprijetno ko se spomnim.

Ker je spolnost v naši družbi, ma ne samo spolnost tudi izkazovanje ljubezni, tabu tema, se meni osebno zdi kot da mnogi doživljamo seks kot nekaj grdega. Vsem nam je povsem normalno gledati seks po TV-ju, če pa o tem govori nekdo od naših bližnjih, pa je to že neprijetna situacija.

Zakaja smo tako negativno zaznamovani, če smo slučajno priča spolnosti naših staršev in kako se tega občutka, neprijetnosti znebiti….. Zakaj nas ta scena še naprej preganja tudi v odrasli dobi, čeprav vsi vemo kako zadeve potekajo.

Meni osebno je res hecno kako zoprn občutek oz. spomin je na to situacijo. Pa nimam nobene zamere, obsojanja ali kaj podobnega, samo enostavno mi je neprijetno in zoprno, ko se tega spomnim.

Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Pozdravljeni,

nekoč sem slišala, da obstajajo dve skupine ljudi ki “nikoli ne seksajo” in to so starši in otroci. Torej, za otroka je misel, da imata starša spolne odnose neprijetna, tako kot je ta ista misel pri staršeh ko gre za njihove otroke. Zato rajše mislijo, da to ne obstaja. Zakaj je temu tako, lahko bi šli v različne razlage, zelo zanimive so zelo znane Freudove.
Lahko bi si razlagali tudi drugače. In sicer, kljub temu, da je seks vseprisoten in smo “bombardirani” z vseh strani z seksualnimi sporočili, je spolnost še vedno tabu tema. Znano pa je, da se “tabu teme” prenašajo znotraj družine. Torej, v družinah kjer se o spolnosti lahko spregovori, kjer so otroci izpostavljeni izkazovanju ljubezni med staršema tudi sam spolni akt ni tak bavbav. Otroci ki so navajeni, da se starša objameta, sta drug do drugega nežna, jim je razloženo, da se imata starša rada, in da so poljubi, objemi in telesni stiki posledica te ljubezni, praviloma nimajo nobenih travm, tudi če jih slučajno dobijo sredi spolnega odnosa. Namreč, očitno je, da se je večini otrok to zgodilo, ker vsaj eno tako epizodo imajo skoraj vsi v spominu. Je pa zanimivo, da imajo eni zaradi tega toliko hude traume, da se počutijo zlorabljene, dokler je drugim to samo en, sicer neprijeten spomin, ki jih je naučil, da preden staršem uletijo v sobo, najprej potrkajo.
Seveda je drugače, če je otrok, namenoma izpostavljen nazornim seksualnim vsebinam, bodisi pornografiji na televiziji, spletu, bodisi “v živo”. Temu resnično lahko rečemo zloraba, ampak tukaj ni o tem govora. Govorimo o naključnem videnju ali slišanju staršev med spolnim odnosom, kadar so starši prepričani da otroka ni doma, ali da spi…
Med mojimi klijenti na psihoterapiji le redki opisujejo harmoničen in nežen odnos med staršema, običajno opisujejo napetosti in konflikte, ali še hujše tišino in ignoriranje. V takih družinah je že nežnost tabu, kaj šele spolnost…

Lep pozdrav,

Jaz kot odrasla zenska in mama treh otrok, bi samo nekaj odgovorila Smootki,

moji otroci so tudi naju z mozem videli v kaksnem nepricakovanem trenutku, ko so ponoci prisli do naju, ko niso mogli spati. Pa kaj naj naredim v tistem trenutku, prekinis odnos, se obleces, objames otroka, ga potolazis ker je imel recimo hude sanje in ga peljes nazaj v njegovo sobo. o tem, da so naju kdaj zalotili nismo nikoli govorili, ko so bili majhni. Ce so kaj vrasali, pac odgovoris otrokovi starosti primerno in zame je bila zadeva opravljena.

Ko so postali vecji, vstopa v najino spalnico ni bilo brez trkanja. Nekako se mi zdi lepo, da otroci potrkajo, preden pridejo v mojo sobo.

Kot odrasla oseba, ki pa dovoljujem, da moji odrasli otroci zivijo pri meni v hisi, si pa sigurno ne bom dovolila nikakrsne omejitve svobode v moji sobi, ne glede na to kar si otroci mislijo. Me ne zanima. Ce mi pase sex, glasen ali malo drugacen, mi pac pase. Ce odrasle otroke kaj moti, lahko zadevo zelo enostavno resijo, poberejo svoje stvar in grejo. KOmpromise sprejemam iz dneva v dan, po vsej hisi, a v moji spalnici veljajo le moja pravila

Kot stars Sem se vedno trudila delovati v dobro mojih otrok, Jim bila na razpolago, ampak da me bo moj odrasli otrok komandiral, kaj naj pocnem in kako in kdaj…. mislim, da ima pri meni vse svoje meje.

Pozdravljeni kranjskaklobasa123!

Osebno se z vami popolnoma strinjam. Mislim, da je v tem primeru bolj kot seksualnost staršev bil problematičen stil vzgoje, predvsem pogled na seksualnost kot na nekaj umazanega, živalskega in grdega. Še vedno prepogosto se srečam s takimi pogledi, tudi med mladimi.

Lep pozdrav,

Hvala za mnenje Starša.
Zdaj ste me na nek način zadeli in sem iz vašega odgovora spoznala zakaj nekateri ljudje imamo slabo vest ko gre za spolnost in seks.
Jaz sem na primer moje starše zalotila pri sexu. Sam dogodek se meni ni nikoli zdel kaj grozljivega. Sem že bila v puberteti in sem pred tem kaj videla na TV ipd. Sem že vedela za kaj gre, in se mi nič ni zdelo slabo. Seveda takrat nisem imela pojma kaj to sploh je, nisem vedela ali je to kaj slabega ali dobrega. Se pa spomnim, da nisem bila ravno navdušena nad tem, da sem ju zalotila. Bi bila bolj vesela, če ju ne bi – naj pač delata, kar hočeta, sm men pa ni treba glih vsega vedeti.
Težave so nastale kasneje, ko sem kot najstnica seveda spolno dozorela in so mi starši prepovedali, da bi kakršenkoli način doživljala vse te normalne stvari na lep in normalen način. Kot prvo nisem smela niti omeniti, da bi šla ven s prijateljicami, ni mi bilo dovoljeno hoditi ven, se družiti, zabavati. O tem, da bi slučajno imela fanta, se z njim objemala, mu dala ljubčka, sem lahko samo sanjala. Bila sem že v 3 letniku srednje, ko sem dejansko začela bežati s pouka, da sem sploh lahko šla kamorkoli ven – v nek lokal na pijačko ipd. In seveda večno v strahu, da me kdo ne bi videl, da me kdo ne bi zašpecal. In takrat sem imela kao enega fanta, ki je bil res cool (je spoštoval moje (bolane) zahteve da me ne sme dotikati ipd), sm da bi se me dotikal bog ne daj – to je bilo nedopustno. ITn, itn. Lahko bi pisala v nedogled….. Mislim, ko se zdaj spomnim, da sem kot 17 l stara prepovedala fantu, da se me sploh dotika, me kr stisne v želodcu. In to samo zato ker je moj oče idiot, ki mi je grozil da mi bo kaj naredil, če me dobi pri tem ali onem….
Hočem rečt, da kako so nekateri starši enostavno idioti in vse tisto kar sami delajo, pa če uživajo v tem ali ne, prepovedo otrokom, predstavijo kot nekaj grdega, nedopustnega in tako uničijo življenje lastnemu otroku. Meni je bilo vse prepovedano, sex pa sploh. In še danes imam slabo vest, ko si kot prvo privoščim kaj dobrega v življenju, o tem da bi sproščeno sexala, uživala v tem pa še vedno lahko samo sanjam. V podzavest se je pač zažrl strah in miselnost, da je to slabo, da to ni zame, da je to prepovedano.
Jaz kot otrok nisem nikoli niti pomislila, da moji starši nekaj počnejo kar meni ni prav, da jih hočem za nekaj prikrajšati, da počnejo nekaj slabega ipd. So pa moji starši poskrbeli, da so mene prikrajšali za marsikaj…..
S tem se velika večina otrok bori, s tem strahom, z neko zažrto miselnostjo, ki smo jo kot popotnico za življenje dobili od lastnih staršev…

Zelo dober in realen odgovor!