Imam neprijetno družinsko zgodbo in prosim za nasvete, razmišljanja, karkoli…

Že vnaprej hvala vsem, ki si boste vzeli čas in prebrali in mogoče komentirali.

Oče si je kmalu po smrti mame dobil drugo žensko (poznali smo jo že od prej). Na začetku je bilo vse Ok, smo se razumeli, sama sem jo sprejela, kolikor se pač sprejeti da. Jaz z družino živim v hiši, ki je v lasti očeta. Ves čas je bilo rečeno, da bo hiša moja, zato smo tudi vlagali tukaj in nisva šla z možem v gradnjo nove.

No, pred slabim letom pa se je začelo. Prej je oče večino časa preživel pri njej, prišel je sicer vsak dan domov za kakšno uro. Spremenil je prebivališče in ga dal na njen naslov. Ona je rekla, da zato, da bo lahko po njem dobila pokojnino:( Ok, sem bila tiho. Ko je začel jamrati, koliko porabi sem mu povedala, da se mi zdi to čudno. Pokojnine ima preko 1000 eur, porabil pa je 2000 in več na mesec. Nič posebnega kupil, kje je denar še njemu ni jasno. In ko sem rekla, da nekaj ne štima se je vse spremenilo.

Očitno je potem vzela ona zadeve v svoje roke. Oče je doma ves čas živčen, vse ga moti. Skoz smo se nekaj kregali. Nevzdržno. Razmišljala sem,da enostavno gremo iz hiše, po drugi strani pa se mi ne zdi prav vse pustiti in it. Tukaj sta tudi otroka, ki bi morala spremeniti šolo ipd. To niso enostavne zadeve….

Zadnje čase pa je še huje. Oče je doma od 6. ure zjutraj in do 9. ure zvečer. Vmes gre ene dvakrat k njej. Ves čas ga nekaj moti, ampak ker se ne pogovarjava vse to pove mojim otrokom (vnukom). Zadnjič pa se je zgodilo, da se je znesek kar nad vnukom in vpil dejansko brez razloga. Vmešala sem se in smo se spet skregali.

Ona pride sem, kadar nas ni doma.

Prepričana sem, da bi ona lahko situacijo uredila, umirila, ampak njej očitno to paše in vse zadeve podpihuje.

Sedaj je imel oče manjšo, nepomembno operacijo. To sem izvedela čisto slučajno od drugih ljudi. Bil v je bolnišnici par dni. Ona me ni poklicala, da bi mi povedala karkoli, čeprav je vedela, da z očetom ne govoriva. In če bi bilo res, kar mi zatrjuje, da ona poskuša umiriti stvari, verjetno bi poklicala.

Zadnjič je celo izjavila, da njeni vnuki skrbijo zanj.

Sama sem se trudila izogibati konfliktom, marsikaj sva z možem potrpela… Ni nobenega konkretnega razloga za kreg, vsi očitki so brezvezni. Enkrat pravi, da ga moti, če parkiram tam, potem parkiram drugje, ga spet moti iz nekega tretjega razloga… Zgubi orodje in potem obtožuje moža, da ga je nekam dal, čeprav ne uporabljamo prav nič kar ni naše ravno zato, da se izognemo konfliktom. V glavnem nepomembne bedarije, ki zelo bolijo….

In sedaj prosim za nasvet. Kaj storiti? Z njim pogovor ni mogoče. Sem že poskusila. Dejansko mu iz oči sije sovraštvo, tega ne razumem in me zelo boli, saj je konec koncev moj oče in do smrti moje mame smo bili v lepih odnosih.

Ali kaj reči njej? Kaj?

Ugotovila sem, da se ona želi materialno okoristiti. To je dejstvo. Takoj si je uredila za pokojnino, želi imeti avto (lansko leto je oče kupil povsem nov avto v vrednosti 25.000 eur). Tukaj je še vikend, hiša, parcele… Kako daleč bo šla ne vem. očitno pa daleč. Tudi drugi ljudje so me na to že opozarjali prej, vendar sem očitno bila slepa, dokler ni šlo vse predaleč.
Očitno je prvi polčas dobila. Trenutno je zmaga njena….

Hudo mi je za odnose, za vnuke, ki trpijo.

Še enkrat hvala vsem, ki boste karkoli napisali. Hvala!

Spoštovani,

tale odgovor izhaja iz mojega prepričanja, da sta prožnost in zmožnost prilagajanja precej pomembni sestavini dobrega počutja oziroma zadovoljstva z življenjem.

V vašem življenju so nastale okoliščine, na katere ne morete neposredno vplivati. Vaš oče je postal vdovec in dobil novo partnerko. Vaši odnosi z njima niso dobri. V očetovem odnosu do svoje družine (sebe, moža, otrok) opažate nestrpnost, krivičnost, celo sovražnost. Vsa dejstva kažejo na to, da se želi partnerka materialno okoristiti. Niti govorite ne, kaj šele da bi se lahko pogovorili. Seveda, če je partnerkin cilj, da se materialno okoristi, transparentna in produktivna komunikacija ni v njenem interesu. Vendar se z njo še niste poskusili pogovoriti – v vas še vedno tli upanje, da ni vse izgubljeno. Mogoče res ni.

Ker pa ste že prepričani, da »je prvi polčas dobila. Trenutno je zmaga njena«, bi bilo najbrž smiselno, da se pred poskusom pogovora dobro pripravite. Kar pomeni izčrpen posvet z dobrim odvetnikom, ki vam bo glede na konkretna dejstva in podatke znal svetovati, kako ukrepajte, in to takoj, da se zaščitite, kolikor je to mogoče, vam odgovoril na vprašanja o dednem pravu ipd. Kot pravi pregovor: Bolje preprečevati kot zdraviti. Bili ste slepi, pravite. Ampak zdaj niste več. In lahko ukrepate.

Potem pa se boste lahko mirno (ali vsaj mirneje) pogovorili z gospo, če boste namreč presodili, da je ta pogovor potreben ali sploh smiseln. Poleg premoženjskih zadev namreč tu ostaja čisto vaš osebni problem odnosa z očetom, ki ga ne morete razumeti in vas izredno boli. Iz vašega pisma ne razberem, koliko je star, vendar bi na vašem mestu v vsakem primeru pomislila na starostne spremembe, tudi duševne. Morda se na načine, ki vam niso očitni, kombinirajo z novimi situacijami, odnosom z novo partnerko, ki prinaša tudi svoje probleme, katerim morda ni kos; morda ostajajo v njem nerazrešene zadeve iz preteklosti, morda se boji prihodnosti, ki prinaša staranje, pešanje in naposled smrt.

Na to, kot že rečeno, neposredno ne morete vplivati. Vendar bo stopnja vaše zrelosti, s katero se boste spopadli s tem problemom, zelo pomembna za to, kako ga bodo doživljali vaši otroci. Vedite, da so za otroke vendarle najpomembnejši starši; če ste vi z njimi v redu, stari starši nanje ne morejo imeti trajno škodljivega vpliva. Če pa vaši otroci trpijo zato, ker trpita vidva z možem, in skoraj si upam trditi, da je tako, pa je to druga pesem. Zdaj imate priložnost, da otrokom z zgledom pokažete, kako se znajtede v teh okoliščinah. Nobene potrebe ni, da ste junakinja ali superženska; oni potrebujejo samo mamo, ki je v stiku s seboj, s svojimi občutki in jim z dejanji sporoča, da je mogoče predelati tudi tako težke stvari, kot sta očetova nenadna in nerazložljiva negativnost.

Torej potegnite ločnico med stvarnimi ukrepi (pravne zadeve) in predelovanjem občutkov zavrženosti, jeze in žalosti, ki mu morate pustiti čas. Če se bo očetova odklonilnost stopnjevala, boste morali namreč kljub temu, da bo oče še živ, skozi proces poslavljanja od očeta, kakršen je bil nekoč, očeta, ki vas je imel rad in ste tudi vi njega lahko imeli radi.

Lepo vas pozdravljam,