Velikokrat berem tele forume, pa si nisem mislil, da bom kdaj tudi sam potreboval nasvet. Torej stvar je taka. Star sem 22 in sem na faxu. Imam punco, s katero sva skupaj štiri leta. Spoznala sva se, ko sem bil jaz v zadnjem letniku srednje, ona pa že na faxu (je dve leti starejša od mene). Štiri leta, ki sva jih preživela skupaj so bila čudovita. Nikoli nisva imela nekih večjih nesoglasij. Preživela sva tudi stresna obdobja, npr. ko sem za pol leta odšel na izmenjavo v tujino, ali pa ko ji je umrl oče. Kljub temu, da so take situacije preizkušnja za vsako razmerje, je nama uspelo iz tega priti brez večjih težav.
Da preidem na problem. Že nekaj časa imam občutek, kot da nisem več srečen, kot da se je najina ljubezen izpela. O tem, da nisem srečen sem začel razmišljati, ko sva se pogovarjala, kdaj bi se preselila skupaj (ona že ima službo in stalni prihodek, jaz še ne). Začel sem razmišljati, da bi pa mogoče jaz v življenju probal še kaj drugega, da se ne bi rad že pri 22 preselil skupaj in potem živel tako do konca življenja. Pa ne da bi moji punci kaj manjkalo, je super oseba in vse, problem je v meni. Da bi bila situacija še težja sem se pred nekaj časa zaljubil v sošolko s faksa.Vem da bo marsikdo rekel, da sem prasec, ampak ne morem si pomagat. Opazil sem, da se rad pogovarjam z njo in občutek imam, da tudi ona nekaj čuti do mene. Je pa med nama ostalo pri pogovoru, se pa sprašujem ali ni to, da se pogovarjam z drugo in si želim biti z njo že varanje?
Sedaj sem čisto zmeden in sploh ne vem kaj naj storim. Po eni strani imam zelo rad punco in je ne bi rad prizadel, po drugi strani pa sanjarim, kako lepo bi se bilo še kdaj noro zaljubiti. Ima kdo kakšno podobno izkušnjo? LP, A

mah kaj pusti punco in živi tako, kot ti paše. Pri 22 letih pa res ni čas, da bi razmišljal kot star dedec, ki pri 50 tih ne ve, kaj bi.

A pri 50-tih pa ne smeš več živet, kot ti paše? :))

Če prav razumem, je ona tvoja prva punca?

Ja.

smeš, samo običajno ne moreš oz. se ti ne da. enim sicer tudi. Hotela sem reči le, da razmišlja kot da bi imel s to punco 5 otrok, hišo in še firmo skupaj, pa se mu ne ljubi začeti znova.
On je pa le en fant, ki je ugotovil, da ta punca ni ravno njegova sanjska ženska in sedaj si pri rosnih 22 letih ne upa vzet življenja v svoje roke, ampak cinca kot star možakar.

To se dogaja. Star si 22 let in mika te, da bi spoznal še druge ženske. Življenje si moraš uredit tako, da boš srečen. Če se s sedanjo punco ne vidiš za v naprej, če nisi srečen in če te mika sošolka, je bolje da zvezo prekineš. Tvoji sedanji punci bo seveda hudo, ampak še bolj ji bi bilo hudo, če bi se pretvarjal da jo imaš rad, da si srečen, v bistvu pa bi premišljeval na sošolko. Ne vem kaj je huje, da nekdo hlini ljubezen, ali preprosto oddide. Zase si bi izbrala drugo možnost in brez dajanja lažnega upanja.
22 let imaš in pred tabo je še ogromno stvari. Dobro premisli, koliko ti sedanja punca pomeni. Mogoče boš obžaloval in zaradi sošolke izgubil ljubezen svojega življenja, ampak to so tvoja čutenja. Če jih boš zanikal, se boš vse življenje spraševal kaj bi bilo, če bi…
Premisli torej, koliko ti pomeni trenutno razmerje. Zamisli si situacijo brez svoje punce. Če meniš, da si jo pripravljen za vedno izgubit in iskat srečo naprej, to stori. Ampak potem ji ne dajaj lažnih upanj, odkrito se pogovorita in vse ji povej iskreno, nato pa odgovorno stoj za svojimi dejanji.
Tudi kasneje v življenju se to dogaja. Zato je bolj primerno, da se naučiš odgovorno ravnati sedaj, kot pa enkrat pri 30, ko bodo otroci, skupne investicije itd.

To je tako kot bi bral zgodbo moje bivše punce.
S tem da midva nisva zveze doživljala v letih, sva pa isto začela planirat skupno življenje, s tem da sem imel jaz stalni prihodek (ona ne). Skratka, kot zveza v kateri sem bil par mesecev nazaj.
Zveze ona ni prekinila, ampak me je prevarala s človekom, v katerega se je zaljubila (isto njen sošolec, ampak iz srednje). To je bilo res šokantno in po 14ih dneh od tega, sem bil prav srečen da sem se znebil takega človeka.
Lepo je, da priznaš svojo čustveno šibkost, a vendar smo ljudje ustvarjeni v življenju, da si delamo dramo.
Razumem te, kaj si želiš pri svojih letih, a vendar premisli če je eno čustvo vredno stabilnega življenja z neko situirano osebo (kar predvidevam da v tvojem primeru tvoja partnerka je (redni prihodek, nasploh super oseba, isti hobiji?)).
Precej težka situacija, a vendar precej enostavna hkrati.
Ti pa svetujem da ne hodi iz zveze v zvezo, ker je to obsodba na propad, še posebej če sošolke ne poznaš tako dobro in ne poznaš njenih atributov, prednosti in lastnosti.

Jaz bi pošteno premislil na tvojem mestu, a vendar.. Life is simple, you make choices and you don’t look back.

Ni vse, če ima punca reden prihodek, iste hobije, da je nasploh super oseba. Avtorju nekaj manjka. Ni srečen. Jaz mislim, da se še ni “znorel”. Zato pa ga privlači sošolka: želja po neznanem. Nič ni narobe, če tako razmišlja in vse je povsem človeško. Zaradi tega avtor ni slaba oseba. Ker se še ni zavezal in obljubil zvestobo do groba (se poročil) in ker še nima otrok, nima neke hude obveze, da bi to zvezo negoval.
Če bi imel svojo punco zares rad, potem takšnih stvari sploh ne bi razmišljal.
Samo pazi naj, kako se bo stvari lotil. Ni prav, da punco prevara le da vidi, če se splača. Naj zvezo konča, če ni srečen. Mogoče mu bo za vedno žal, ampak vseeno bolje narediti korak naprej kakor sedeti na istem mestu, bit nesrečen in premišljevati kaj bi bilo, če bi.
Žal mi je sicer njegove punce, ampak tako to je. Ljubezni se ne da izsiliti ali pogojevati. Tudi meni se je to nekoč zgodilo. Najbolj sem bila jezna, da mi ni mogel odkrito povedati, da ne čuti nič več. Raje bi videla, da bi rekel: konec je. In se tega držal. Ne pa da mi je dajal lažna upanja. To je tako, kot če bi psu rezal rep malo po malem, vsak mesec 1 cm, da ga ne bi preveč bolelo.
Ne. Če imaš pomisleke, reci da je konec in potem ne pikaj nikoli več nazaj. Tudi če boš ubogi in užaljen, ker s sošolko ni razšlo.

Manjka mu popolnoma nič ne, razen drame v življenju. On hoče dramo s tem da se zaljubi, da nekaj spremeni v življenju, da začne s to sošolko hodit, zmenkovat, da pač postaneta par.

A pa je vredno zaradi neznanega, zapustiti znani luksuz ki mu ga punca ponuja v smislu stabilnosti in da je nasploh super oseba (kot avtor navaja). Avtor ni slaba oseba, pravzaprav je dobra da sprašuje za nasvet in prizna svojo čustveno šibkost. Meni se zdi samo smešno ker hoče po treh letih in spoznanju ene sošolke avanturistični način življenja. Jaz osebno bi bil presrečen s takšno stabilnostjo in zvezo nasploh, a se v to trenutno ne spuščam zaradi odsotnosti v tujini, zavedanja stališč zveze itd. itd.

Vidiš, to je narobna mentaliteta. Če punce ne bi imel rad, bi jo zapustil takoj, ko bi čutil nekaj do te sošolke (kar predvidevam da že, ali pa tudi ne).

Problem je da on misli da bo s tem ko bo punco zapustil in se zapletel s to sošolko dosegel nekaj kar si želi. Kar bo momentarno res, a lahko se zgodi da se bo obrnil nazaj in začel obujat preteklost takoj ko mu nekaj ne bo po godu s tanovo punco (če se za njo odloči in če ga ona res hoče).
Takrat LAHKO pride do trenj, mogoče se vrne v kontakt z bivšo in si naredi kaos v življenju ki ga pa jaz osebno ne zagovarjam, igranje z dvema ženskama.
Pravzaprav nevem, odvisno tudi od karakteristike omenjenih žensk in kako močna je ubistvu ta, ki jo nameravaš pustit. Upam da dovolj močna da ko ji enkrat (če ji boš) poveš da je konec, ona to vzame tako in te ne je*e pa če jo prosiš na kolenih.
Nevem, možnosti je miljon, odločitvi sta pa samo dve. 🙂

In vsak naj živi kot mu paše, jaz imam popolnoma drugačen pogled na stvar kot vsi tukaj, jaz podam le mnenje, odločitev je pa na avtorju te teme.

Najprej zahvala avtorjema Viga1 in šeleshamer za nasvete, čeprav imata različni mnenji. Lepo je videt, da se znajo nekateri vživeti v zgodbo neznanca, hvala :).
Moram pa odgovorit na nekaj stvari, ki sem jih prebral zgoraj. Ne bom uporabil citiranja, ker se mi zdi tako post bolj nepregleden.
Jaz imam svojo punco zelo rad. Z njo si deliva ogromno stvari, razume me, je dobrega srca in vse. Ampak kot da bi se v meni nekaj premaknilo v zadnjem času, se sprašujem, kaj pa če bi….Nad življenjem, ki ga imam sedaj se res ne morem pretirano pritoževat. Če bi bil star 30 in v trdnem razmerju bi bil zelo srečen. Ampak star sem šele 22 in mogoče (mogoče, še sam ne vem kaj bi točno rad ker v meni divja čustveni vihar) bi rad izkusil še kaj novega, neznanega, spontanega. Jaz pa sem šel že kot najstnik v zvezo, kjer je pač vse vedno urejeno, kjer si načrte vedno delaš skupaj in ne vsak posebej. Iz vsega tega verjetno pri meni izvira želja po nečim novem.

Šeleshamer je rekel, da iščem dramo po nepotrebnem in da bi bil on z mojim življenjem nadvse zadovoljen. Razumem tvoje stališče, toda naša srca so čudna, včasih iščejo nekaj drugega, ko za to na prvi pogled sploh ni pravega razloga.
Če punce ne bi imel rad, bi jo že zdavnaj pustil. Gre se za to, da mi ona veliko pomeni, da je nočem prizadet, itd. Zato je stvar še težja. Saj če bi jo pustil in bil s sošolko (kdo pa pravi da bi ona hotela biti z mano) bi bil jaz mogoče srečen, bi pa hudo prizadel osebo, ki mi pomeni zelo veliko.

Včasih je pač to edina pot, da za svojo srečo prizadaneš drugega. Treba se je le zavedati posledic. To ni tako grozno, če gre za dve mladi osebi, ki nimata še nič skupnega. Če pa so vmes že otroci, pa te stvari postanejo bolj občutljive, čeprav se eni tud za to ne zmenijo. Odvisno, kolk je kdo odgovorna oseba. Kaj boš naredil, je tvoja stvar. Sam nikoli nisem bil v poziciji, da bi bil v zvezi, hkrati pa bi me toliko zamikala kaka tretja oseba toliko, da bi želel biti z njo. Verjetno se tudi namerno nisem spuščal v kaj več oziroma drugim tega nisem dovoljeval, da bi mi prišli preveč blizu. To je ena stvar, na katero si v bodoče lahko bolj pozoren, v kolikor želiš trdno zvezo.

Saj, ko sta si s sošolko dopustila bližino, se je med vama spontano nekaj premaknilo … Čustveni klik. Zdaj imaš dokaz, kolikšno bližino lahko dva ustvarjata. Da svoje ženske ne boš imel samo zelo rad, ampak da jo boš ljubil. Tvoja punca te razume. Kaj pa ti njo? Te dovolj zanima? Mnenja sem, da se ljubezen in s tem odnos lahko razvija, če te nekdo dovolj zanima.

Zdravo,

Jaz samo mislim, da si premlad vstopil v to zvezo – vmes lahko, da si se že malce bolj izoblikoval kot osebnost in četudi vse to kar omenjaš v odnosu do trenutne punce klapa, lahko da so opazne neke razlike. Slednje pa ti nezavedno razumeš, ne moreš pa iti preko njih in zaradi tega ne čutiš res neke prave povezanosti z njo.

Mogoče bi morala it na nek izlet, poizkusit kakšno novo dogodivščino – morda bi se tako ponovnoma prižgal stari plamen (in bi namesto na butan tokrat laufal na hidrazin, he he). 😀