Spoštovani,
vljudno vas prosim za vaše mnenje glede situacije, ki je že dlje časa jabolko spora med partnerjem in mano.
Partner namreč ne želi urediti premoženjskih zadev s svojo nekdanjo partnerko, čeprav ga to prosim že odkar živiva skupaj.
Finance in ex partnerka so problematična zadeva z več vidikov, zato najprej nekaj ozadja.

Skupaj z mojim otrokom iz prejšnjega zakona živimo skupaj slaba tri leta. Najemamo stanovanje in dogovorila sva se, da za gospodinjstvo (najemnina, položnice, hrana ipd.) prispevava sorazmerni delež, saj je njegova plača višja od moje. Sama (samostojno) odplačujem posojilo za stanovanje, v katerem sem živela prej (ga oddajam, vendar najemnina ne zadošča za mesečni obrok), plačujem vrtec in krijem večino drugih izdatkov za otroka. Partner za svojega otroka plačuje preživnino, ki jo je določila njegova nekdanja partnerka.
Po enem letu najinega skupnega življenja sem po naključju ugotovila (ni mi sam povedal), da poleg preživnine mesečno plačuje še dodatne stvari za njunega otroka (dejavnosti ipd.), odplačuje (in je odplačal) kredit za avto svoje nekdanje partnerke in občasno krije stroške, povezane z njuno skupno hišo. Po razhodu je ona z otrokom namreč ostala v hiši, katere lastnika sta oba (vsak ima polovico).
Izkazalo se je, da je v gospodinjstvo svoje nekdanje partnerke eno leto prispeval vsaj toliko (če ne več) denarja kot v naše, pri čemer sta moja in njena plača praktično enaki, moji stroški pa zaradi posojila in vrtca višji, poleg tega plačujeva najemnino.
To bi počel še naprej, če ne bi jasno izrazila svojega nestrinjanja in pričakovanja, da preneha s finančno podporo nekdanji partnerki, ki je s svojo plačo in preživnino več kot sposobna preživeti in tudi kakovostno živeti.

Njemu se je to zdelo povsem v redu (ona je želela, da plača, in on je plačal, njen argument pa je bil, da so prihodki našega gospodinjstva, kamor je vštela tudi mojo plačo in najemnino za moje stanovanje, ne pa tudi mojega posojila, za x evrov višji od njenega), ni pa se mu zdelo v redu, da se meni to zdi sporno. S plačevanjem preživnine (ki je precej visoka) in počitnic (smučanje, morje) ter manjših zadev za njunega otroka nisem imela in nimam težav, z dajanjem denarja nekdanji partnerki pa se nikakor nisem strinjala. Imava solidni plači, hkrati pa tudi visoke izdatke, kar pomeni, da (ob pametnem ravnanju z denarjem) sicer živimo dobro, nikakor pa ne razkošno.
Kar precej časa, argumentov in prepirov je bilo potrebnih, da je prekinil dodatne finančne prilive svoji bivši, to pa je pustilo kar resne posledice v najinem odnosu.

Pred časom pa je partner predlagal, da bi kupila stanovanje. Sama imam nekaj malega prihrankov še iz samskih časov, ko sem res veliko delala, posojila pa ne morem vzeti, saj ga že imam.
Posojilo bi torej (kot sam predlaga) vzel on, poleg tega ima privarčevano neko vsoto denarja (ne poznam vsote, precej verjetno pa je znatno manjša od polovice vrednosti hiše).
In zdaj problem: moj predlog (kot že tolikokrat do zdaj je), da z bivšo končno razdelita premoženje, torej hišo. On pa tega iz razno raznih ‘razlogov’, ki nikoli niso izrečeni, ne želi storiti. Edina razlaga, ki mi jo je dal , je, da želi bivša polovico njegovih prihrankov. On ji tega noče dati, zato se mu zdi povsem v redu, da živi in bo še naprej živela v hiši, katere polovična lastnica je.

Predlagala sem, da ji izplača to polovico prihrankov (nenazadnje ji to pripada, saj so bili ustvarjeni v času njunega skupnega življenja), potem pa naj se dogovorita, kako bosta uredila s hišo (jo prodala, ga ona izplača …). S tem se partner ne strinja.
Že nekaj časa se na vsak pogovor o nakupu stanovanja odzovem podobno kot bik na rdečo cunjo: jezna sem, ker ne dobim smiselne razlage, zakaj ne uredi premoženjskih zadev z bivšo (še vedno sta prijavljena na istem naslovu), na plan privrejo stare zamere, povezane s finančno podporo bivši (tudi glede tega nisem dobila pojasnila), ne pove, kakšen je znesek prihrankov …
Že ničkolikokrat sem mu pojasnila, argumentirala in celo napisala, kako in zakaj se ne počutim dobro, ker skriva stvari pred mano, ker se ne pogovoriva o razlogih in ozadjih in ker ne nazadnje (še vedno) bolj skrbi za udobje svoje bivše kot za moje.
Njegov odziv je, da sem materialistična. Ko ga vprašam, kako bi se on počutil, če bi jaz svojemu bivšemu možu prepustila polovico hiše, mu dajala dodatni denar, od njega pa z isto plačo, kot jo ima ex mož, pričakovala, da krije svoj delež najemnine in zadovoljno živi v slabših razmerah kot moj bivši mož (od problematičnega najemodajalca in kupa stvari, ki so šle v stanovanju narobe naprej), pa ne dobim odgovora.

Hvala za vaš pogled.

Spoštovana Rdečifebruar,

hvala za vaš izčrpni opis in smiselno razlago finančnega ozadja vaših problemov s partnerjem. Zaradi tega laže razumem bistvo vaše stiske, ki ste jo dobro povzeli skoraj na koncu pisma: »Ker skriva stvari pred mano, ker se ne pogovoriva o razlogih in ozadjih in ker ne nazadnje (še vedno) bolj skrbi za udobje svoje bivše kot za moje.«
Kot vidite, v tem stavku sploh ne omenjate denarja in sploh ničesar materialnega. Nekdo, ki bi prebral samo ta stavek, bi zlahka sklepal, da ne gre za finance, ampak za kako drugo dobrino, na primer za čas, ki je za večino ljudi tudi ena zelo pomembnih stvari, ki jih posvečamo drugemu človeku.

Zato se bom tudi jaz izognila razglabljanju o finančnih/materialnih plateh vajinih konfliktov. Ne da denar ni pomemben – vedno znova ponavljam, da na planetu Zemlja živimo v snovnem svetu; naš obstoj je močno povezan z materialnim vidikom, zato je denar nekaj, kar je čez in čez polepljeno z našimi občutki varnosti/negotovosti, spoštovanosti/prezrtosti, ljubezni/neljubezni, celo zabavnosti/dologočasnosti. Na denar se odzivamo čustveno, tudi zato je pomemben vidik naših partnerskih odnosov. Nekateri rečejo, da je denar energija. Skratka, lahko je tema neskončnih razprav, sploh ko zadovoljimo tiste osnovne preživetvene potrebe po Maslowu.

Bistvo vaše stiske je, da partnerju ne zaupate. Čutite, da je njegova vez z bivšo ženo na neki ravni še vedno izredno močna. Njun partnerski odnos ni jasno razmejen, vleče se in ni gotovo, kdaj se bo zrelo zaključil. Obenem pa bi z vami želel nadaljevati skupno življenje, celo kupiti stanovanje, kar pomeni dodatno zapletanje, prepletanje in povezovanje, ne da bi se razpletel in dokončal prejšnji partnerski odnos. Ne glede na to, kakšni vzorci so podlaga takšnega vedenja, bi jih bilo dobro odkriti, če naj ima vajina zveza konstruktivno prihodnost. Vi ste sposobni logičnega razmišljanja in prepričana sem, da vaš partner tudi, vendar teh zagat ni mogoče rešiti s še tako visokim IQ-jem. To so vsebine, ki so s svojim čustvenim nabojem zakoreninjene globoko v telesu in se pustijo prepoznati in nagovoriti šele v zelo varnem odnosu, kakršen se razvije v terapiji. Ki vam/a jo toplo priporočam. Če so drugi vidiki vajinega odnosa bolj prepričljivi oz. privlačni za vaju, ni razloga, da ne bi poskrbela za kakovostno nadaljevanje svoje zveze.

Lepo vas pozdravljam,