Ljubosumje
Partner mi ne zaupa, ker sem v zvezi z njim naredila že nekaj kiksov. Nisem ga prevarala, da smo si na jasnem. Je pa zelo ljubosumen. Na začetku zveze je bilo to grozno in sem se zelo sekirala, ker je bil tako ljubosumen. Danes pa sem se na to njegovo ljubosumje navadila. Vem, da če me vpraša, če je cimra tu v Ljubljani, čeprav sem mu povedala, da je ne bo, je to iz njegovega ljubosumja. Ker razmišlja v glavi, kaj pa sedaj jaz počnem. Isto je, ko mu rečem, da grem v trgovino. Sem se že navadila na ton njegovega glasu, ko je ljubosumen. Spet razmišlja, kam grem in kaj bom počela. Čeprav grem samo v Mercator.
Nehala sem se že ukvarjat s tem, da bi bil manj ljubosumen. Več kot to, da mu povem po resnici, ne morem. On pa preveč razmišlja. Ne zaupa mi ničesar, ampak ali nisem jaz njegova partnerica?
Sama sem vedno zaupala ljudem. Če mi partner reče, da se dobi s frendom, mu verjamem, da se bo dobil s frendom. In ne razmišljam naprej.
Vem, da ni le moja utvara, in da je še vedno ljubosumen, ker če ne me ne bi spraševal takšnih vprašanj in vedno spraševal “Kje pa si bila?”, ko sem mu jasno povedala, kam grem.
Kaj njega briga, kje je moja cimra? Vem, da je to samo iz nezaupanja.
Po drugi strani pa prenaša vse moje slabosti. Ali je tako težko oditi proč od nekoga, samo zato, ker rabiš partnerja?
Sama nisem bila ljubosumna v nobeni zvezi in sem 100% zaupala, ko je fant rekel, da napr. gre v petek zvečer s prijatelji žurat ali se dobi s prijateljicami. Sploh nisem niti kanček dvomila, da to ne bi bilo res.
A ko sem bila v zvezi z zadnjim fantom, je bilo vse drugače. Isto sem mu sprva 100% zaupala, kot vsem poprej, a nato sem čisto spontano odkrila, kako mi laže in prikriva. Je šlo za kar konkretne laži. To je bil začetek konca. Ko 1x dobiš nekoga na lažeh, mu nikoli več ne moreš zaupati. Sem sicer poskušala in mi ni uspelo. Sva se razšla in tako je bolje za oba.