Pozdravljeni.

Sem 22-letna študentka, visoka 170 cm in trenutno tehtam 51 kg. Že nekaj časa (cca. 6 mesecev) imam nenormalno povečan apetit. Pojedla bi lahko ogromno v enem obroku, pa se nebi nasitila. Zato se seveda zavestno omejujem – pojem do 2000 kcal dnevno, kar sicer ni tako malo, vendar za mojo lakoto definitivno je. Občutka sitosti ne poznam več. Da je situacija še ‘bolj idealna’, pa sem v zadnjih 6 mesecih pridobila 5 kg. In prav slednje me najbolj spravlja v obup.
Sicer sem bila športno aktivna že prej (če mi je le študij dopuščal), z začetkom omenjenih težav, pa sem takoj začela obvezno večkrat na teden telovaditi, da bi porabila kalorije. Ker sem se ob istem vnosu kalorij še kar naprej redim, sem vadbo stopnjevala – sedaj vsakodnevno telovadim vsaj 45 minut. Vendar ko telovadim, postajam vedno bolj utrujena in brez moči. Kondicije sploh ne pridobivam, ampak mi z vsakim dnem upada! Počutim se fizično izčrpano, ampak zaradi slabe vesti, ker sem pojedla preveč, si ne morem dopustiti, da kalorij ne bi potrošila. Zapletla sem se v začaran krog, iz katerega ne znam izstopiti… Moje misli so okupirane s kalorijami in strahom pred debelostjo, čeprav se trudim zamotiti. Sicer prostega časa nimam veliko, toda vseeno so hrana/hujšanje/želja po vitkosti začela dominirati nad mojimi življenjskimi prioritetami in cilji. Prišlo je do te skrajnosti, da v primeru, da čez dan ne uspem telovaditi, telovadim ob polnoči pred spanjem, ker drugače ne morem spat ob misli, da bi pridobila še več maščevja. Zaradi lakote mislim le na hrano, kako bi se lahko čim bolj nasitila ob čim manjšem vnosu; nenehno sestavljam jedilnike, štejem kalorije in omejujem živila (izogibam se mastni hrani že skoraj 10 let, ne pijem sladkih pijač,…) da nebi prekoračila 2000 kcal (sicer sem prehrano želela omejiti na 1500 kcal, vendar zaradi še slabšega počutja nisem/ne uspem ostati na tako nizkem vnosu), hkrati pa se vedno več gibam, delam vaje za moč,… zaradi česar se moja lakota še stopnjuje, moje telo pa slabi. O kakšni mišični masi ni niti sledu, pridobivam samo maščobne obloge.
V takem stanju ne zdržim več, zato vas prosim za nasvet, kako ukrotiti lakoto, kako in kakšno hrano jesti ob natrpanem urniku (tu moram omeniti, da od otroštva ne maram mesa, zato ga jem zelo redko), hkrati pa izoblikovati lepo, vitko postavo brez kakršnegakoli maščevja.

Hvala za pomoč in nasvete.
Lep pozdrav.

Draga študentka,

iz tvojega pisanje se vidi, da si res precej “zabredla” v začaran krog okoli hrane in bi ti rekla, da bi ti bilo koristno, če se odločiš za svetovanje ali psihoterapijo, saj zgolj jedilnik in urnik hranjenja in miganja ne bosta pomagala.
Lahko se obrneš npr. na Svetovalnico za motnje hranjenja Muza ali Društvo Svetovalni svet, več naslovov pa najdeš na spletu, oz. če si bolj daleč iz LJubljane, lahko pobrskaš, kaj bi bilo blizu tvojega kraja (ali nam pišeš, pa pobrskamo skupaj:).

Torej, zakaj ne bi pomagal urnik in “tehnični nasveti”? ker je odnos do hrane bolj kompleksna stvar kot zgolj napotki, ne gre le za fizično lakoto, ampak ponavadi človeka še kaj pesti, če se takole zaplete s hrano kot pri tebi. In da ugotoviš, kaj to je, da začneš potem to reševati na druge načine, ponavadi rabiš pomoč – ker gre dostikrat za prtljago iz družine, za polno nekih čustev in potreb in povezav, ki jih je potrebno razplest… In začeti drugače, pa tudi vztrajati na poti okrevanja…

Toliko zaenkrat, upam da se še oglasiš ali si poiščeš neko osebno pomoč.