Psiha
Ojla.
A obstaja kakšna pomoč psihološka za nas bližnje in za bolnika?
Vse kar naredim je narobe. Vse kar rečem je narobe.
Gre se za take malenkosti kot je komu najprej vodo v kozarec natočim. … in če ni on ta prvi ampak dve sekundi za nekom drugim je to problem…. in vsaka malenkost je pod drobnogledom in se o tem razpravlja. Vsaka beseda. Vsak pogled. Vsaka kretnja.
Kot da ni dovolj da je bolan. In da me to boli in se bojujem v svojih mislih in sem se prepričala, da je edini način kako grem lahko normalno čez to in bo največ koristi od mene le tako da ne dam niti 1% možnosti v mojih mislih da se ne bo pozdravil. 100% verjamem, da bo vse v redu in da bo ozdravel. On tega ne sprejme. Po njegovem bi morala biti vsa histerična in v šoku in podobno.
Da skrajšam. … nekako morava najti pomoč nama obema ker drugače ali bom še jaz zbolela in končala na psihiatriji)
Njemu pa to da nič ni prav tudi ne koristi. Ne znam ga držati v pozitivnem ker pač skozi išče neke malenkosti zaradi katerih se lahko prepira. …
Na koga se lahko obrnem ? Res rabim / rabiva pomoč.
Pozdravljeni,
verjamem, da vam je zelo hudo v situaciji, ki jo opisujete. Če se gospod zdravi na OIL, vam svetujem, da prosite za pomoč njegovega onkologa, ki ga lahko napoti na oddelek psihoonkologije, kjer bi se utegnili verjetno pogovoriti tudi z vami.
Lp,