mislim na bivšega
Pred mano se je zopet pojavil en velik problem. Sem srečno poročena ( en običajen zakon), z otrokom, skratka, nič mi ne manjka. Moža ne bi menjala za nič na svetu, saj je dober kot kruh in naju ima od srca rad.
Kljub temu se včasih spomnim na to, kako lepo bi bilo poklepetati z bivšim in se nasmejati z njim. Želje, da ib se ljubila z njim nimam, čeprav me je v tem smislu izpolnjeval bolj kot me mož sedaj. Kljub temu nimam želje, da bi bila z njim oz. da bi mi pomenil več, kot mož. Pomeni mi samo nekaj v drugi strani mojega jaza.
Ne vem, kaj naj naredim, saj me močno peče vest. Kljub temu pa se svojim mislim ne morem več upirati.
Ali se tudi vam pojavljajo takšne težave?
Ne, nisi edina. Tudi meni se to dogaja da večkrat pomislim na bivšega, čeprav sem razmerje končala jaz. Danes sva samo prijatelja. Zelo pa pogrešam večere, ko sva cel večer preplesala. Za žur je bil on najboljši. Toda žal le za žur, drugače bi sigurno ostala skupaj.
Moj mož zelo nerad pleše in še če ga spravim na plesišče me hitro mine :o).
Nič ne de, ima fant pa druge vrline :o)))))))))!
Mene je par mesecev nazaj po 9 letih poklical bivši. Malo sva poklepetala, na koncu mi je rekel, da se zaveda, da se ni poročil s pravo. Da bi vse naredil, da bi lahko zavrtel čas. Oba imava otroka.
Ti povem, da me je kakšen teden kar bliskalo v glavi, stari spomini so prihajali na plano, vendar se na koncu skuliraš.
Je pa res, da je bil ljubezen mojega življenja. Taka ljubezen, ki jo čutiš samo enkrat.
Kaj češ. Takšno je življenje.
Tako,da bi prav mislila nanj, je zelo poredko. Ampak tedaj, ko se mi to zgodi, ga enostavno pokličem, malo poklepetava, če pride on kaj v moj sedanji kraj, greva na pijačko…rečeva kakšno..pa gre življenje naprej..
ampak ko pride tista želja, si jo moram izpolnit, drugače kar nekaj manjka
je pa res, da se to zgodi…na vsake 3 ali 4 mesece, morda kdaj tudi šele po pol leta.
pa sem srečno poročena!
Hallo!!
Tri leta ga že nisem ne videla ne slišala! Bila sva skupaj 10 let in se precej grdo razšla.
Takšno življenje kot ga imam zdaj sem ob njem lahko le sanjala. Pa sem ga imela najrajši na svetu in bi zanj res storila prav vse. Res ni je bilo stvari, da je ne bi naredila zanj.
Po treh letih ga kdaj še sanjam, pomislim kako si je uredil življenje, spomnim se krajev kjer sva bila, ko se slučajno peljem mimo, spomnim, ko ima rojstni dan… potem pa se v spomin prikradejo tudi tiste nelepe stvari in takrat se v resnici zavem, da imam zdaj v življenju res največjo srečo. Skoraj osem mesecev staro punčko in njega, ki je pravo nasprotje mojega bivšega, ki naju ima iskreno in res rad in tega ne bi menjala za nič na svetu!
Ja, vsaka šola nekaj stane. In če je moja morala stati tako drago, da danes znam ceniti kar imam…potem sem kljub vsemu srečna!
Nočko!
Vallery!
hmmm…zanimivo. Jaz na bivšega niti pomislim ne, razen, ko imam kak slab občutek, da me bo kdo nekje pričakal in pokončal. Skratka, nimam lepih spominov nanj in nekako se mi kar prav zdi, da je tako. Kolikor se da, sem ga zbrisala iz spomina; da bi se jaz spmnila kdaj ima rojstni dan??? Niti slučajno ne vem več.
Je pa zanimivo, kako je iznekaterih zgornjih mailov mogoče razbrati neko hrepenenje po “bivšem”. Iskreno, jaz tega preprosto ne razumem. Ok, pač ni šlo, ampak v isti sapi pa nekatere zatrjujejo, da so srečne. Ok, pač vsak po svoje…vem pa, da bi mene zelo bolelo, če bi vedela, da moj partner hrepeni po spominih, po prejšnjih prijetnih trenutkih, po….skratka da je v mislih z eno drugo – z bivšo, ki jo je pač nekoč imel rad…
Sploh ne hrepenim po njemu. Vse to je naredil le čas! 10 let sva bila skupaj in v resnici je bil moja prva velika lubezen!
Hote ali nehote me kdaj vrne, ko kaj slišim, doživim. Tega enostavno po toliko letih ne moreš kar izbrisati.
Ga pa tako čisto nič ne pogrešam! Ne sanjarim, da bi bila spet kdaj skupaj, ne želim si več, da bi se vrnila nazaj!
NIKAKOR! Kot rečeno, za vse je kriv le čas ( 10 let ) in toliko stvari povezanih s tem.
Vem pa, da ga bom v prihodnosti čisto pozabila! Morda le tu in tam medel spomin!
Takšno življenje kot ga imam zdaj in mojega zdajšnjega fanta in seveda moje malčice ne bi zamenjala za nič na svetu. Še posebaj pa ne za Bivšega!!
Lep dan!
Valerija!
Tile spomini so v bistvu vezani na to v kakšnem odnosu sta bila z bivšim in kak priokus je vse skupaj pustilo pri obeh.
Midva sva bila skupaj v obdobju odraščanja in sva si stala ob strani. Vendar zveza ni imela prihodnosti, ker sem jaz hotela od življenja več kot mi je lahko ponudil on, pa ne finančno in materialno. Vem pa, da sem zanj še vedno na prvem mestu.
lep dan!
Uf, jaz sem samo knjigo brala, ma, sem bla na koncu že fertik.
Kaj naj ti pametnega odgovorim ”vprašajčki” – bi bila rada v moji situaciji, ko se je tip na koncu – zaradi mojega oklevanja – odločil za ”kao” mojo prijateljico, na koncu pa sta prišla živet v mojo ulico!!!! In se zdaj, ko hodim delat, dnevno vozim tam mimo, in mislim in študiram, kaj bi bilo, če bi bilo,….. Ah, je boljše, da niti ne razmišljam naprej.
Vsaka stvar v življenju se zgodi z določenim razlogom. Ampak ta tolažba mi prekleto malo pomeni…
Grem še enkrat pogledat moje podatke pri CII…