Najdi forum

Naslovnica Forum Življenjski slog Prosti čas Domače živali in veterina katera pasma Beagle ali Cavalier

katera pasma Beagle ali Cavalier

Nikakor se ne moremo odločiti med obema pasmama,če ima mogoče kdo doma katero od teh pasem,bom hvalažna za vsako mnenje.Družina,2 otroka,stanovanje….Je beagle res lahko precej naporen in težaven?

Beagla, ki je lovski pes, skupina goničev in krvosledcev, bi ti imela v stanovanju? Resno?

Glede na to, da ste se izredno slabo pozanimali o psih, vam priporočam, da počakate še kakšno leto in v tem času res temeljito preučite, ali sploh ste za psa in katera pasma bi bila po karakterju in potrebah primerna za vas.
Ja, beagli so izjemno zahtevni v smislu, da so to lovski psi, gredo za plenom, če le lahko, znajo tudi veliko prelajat oziroma pretulit. Je sicer pametna pasma, ampak tudi precej svojeglava in trmasta.
Ravno prejšnji mesec sem lastnikom vrnila enega bigelčka, ki se jim je potepel za par dni.

Beagle nikakor ni za v stanovanje. Vsaj kolikor jih jaz poznam. Eni moji prijatelji so tako prišli do zastonj kužka, ker so si ga eni omislili za v blok, pa so videli, da je to preživahen pes. Ni naporen (če se seveda ukvarjaš z njim = veliko sprehodov) in še manj težaven, potrebuje pa prostor in veliko gibanja, vsaj v mlajših letih. Kavalirja ne poznam, ampak po moje bolj primeren za v blok. Če že tako nujno morate imet psa v bloku.

kaj pa je narobe s psom v bloku?

večina psov v blokih (primerne pasme seveda) so zaželeni in lastniki z njimi lepo ravnajo, predvsem jim dajo tudi veliko topline, kar bi za premnekaterega psa v pesjaku ali na ketni zunaj pred hišo človek težko rekel.

avtorica teme … kavalir je taka na izi pasma, nezahtevna in hvaležna, tko da bi se na vašem mestu jaz odločila zanj, če sta to edini dve pasmi, ki vas zanimata.

Se strinjam s predhodniki. Če niste zelo zelo športno aktivni v naravi, potem nikakor beagla.

Jaz sem za bigla, ampak upoštevaj, da imam doma dobermana in ne maram psov na baterije.

Beagle je zelo zahtevna pasma, saj je to lovski pes tako da znate imeti veliko težav pri poslušnosti… Sem lastnica beaglice je super pes vendar se je potrebno veliko z njim ukvarjat, ogromno gibanja, ko zagleda divjad ni šans, da ga ustaviš on goni, saj je gonič… glede na to, da poznam kar nekaj lastnikov beaglov, ki so nad njimi obupali, vam tega psa res ne priporočam. Prijateljica ima cavaliera v stanovanju in je super zadovoljna…

Stanovanje ali hiša nimata vloge. Če si aktiven in dominanten nad psom, hodiš v šolo in se posvečaš psu, je popolnoma vseeno kje živi. Hiša ima lahko 80m2 površine in 40m2 hofa. A ni boljše stanovanje s 40m2 in neomejeno sprehajalnih poti?
Čarli ti bo edino več dela z dlako naredil. Koliko pa sta stara otroka? Lovski psi namreč hitro reagirajo na visoke tone, kar je značilno za majhne frocke.

kaj pa je narobe s psom v bloku?

večina psov v blokih (primerne pasme seveda) so zaželeni in lastniki z njimi lepo ravnajo, predvsem jim dajo tudi veliko topline, kar bi za premnekaterega psa v pesjaku ali na ketni zunaj pred hišo človek težko rekel.

avtorica teme … kavalir je taka na izi pasma, nezahtevna in hvaležna, tko da bi se na vašem mestu jaz odločila zanj, če sta to edini dve pasmi, ki vas zanimata.[/quote]

V našem bloku je cel kup psov. Jih poslušamo lajat kar naprej, zjutraj stopiš v dvigalo (tudi ob drugih urah) in čof v pasjo lužo, ki je seveda (ne)vestni lastniki ne pobrišejo…
Nič nimam proti psom, samo očitno vsi ljudje, ki jih imajo, ne skrbijo zanje kot bi morali (in ne čistijo za njimi).

Beagle se jaz ne bi imela. To so lovski psi z močnim nagonom, radi jagajo…….moj stric je lovec ima tri begale in najbolj uživajo v jagi in potem zvečer, ko so lahko v kuhinji na svojem prostoru. Čez dan jih ima pa po večinoma zunaj, ker ima veliko posestvo. Samo njegovi so zelo mirni, ker energijo pač porabijo za jago.

Je pa imela frendica svojega hrta v stanovanju potem se je preselila v Avstrijo – no se je poročila, kjer imajo kmetijo in tudi neomejeno prostora in pes je dobesedno čez noč postal drugi pes. Samozavesten, samostojen in tudi dlako, ki jo prej ni imel po trebuhu je čez noč dobesedno lepo mu zrastla. Prej ga pa je vozila za ščitnico in itd……………je precej zunaj ima pa prost vhod v hišo ali če je zunaj. Karkoli želi. In večinoma je raje zunaj.

kaj pa je narobe s psom v bloku?

večina psov v blokih (primerne pasme seveda) so zaželeni in lastniki z njimi lepo ravnajo, predvsem jim dajo tudi veliko topline, kar bi za premnekaterega psa v pesjaku ali na ketni zunaj pred hišo človek težko rekel.

avtorica teme … kavalir je taka na izi pasma, nezahtevna in hvaležna, tko da bi se na vašem mestu jaz odločila zanj, če sta to edini dve pasmi, ki vas zanimata.[/quote]

V našem bloku je cel kup psov. Jih poslušamo lajat kar naprej, zjutraj stopiš v dvigalo (tudi ob drugih urah) in čof v pasjo lužo, ki je seveda (ne)vestni lastniki ne pobrišejo…
Nič nimam proti psom, samo očitno vsi ljudje, ki jih imajo, ne skrbijo zanje kot bi morali (in ne čistijo za njimi).[/quote]

pasjo lužo na hodniku bloka?

ok, česa takega še nisem videla nikjer, tudi če izvzamem dejstvo, da psi markirajo kraje, ki so načeloma višji od tal, psice pa te markacije iščejo in spuščajo kapljice tam … tko da luže? no ja … 🙂

kaj pa je narobe s psom v bloku?

večina psov v blokih (primerne pasme seveda) so zaželeni in lastniki z njimi lepo ravnajo, predvsem jim dajo tudi veliko topline, kar bi za premnekaterega psa v pesjaku ali na ketni zunaj pred hišo človek težko rekel.

avtorica teme … kavalir je taka na izi pasma, nezahtevna in hvaležna, tko da bi se na vašem mestu jaz odločila zanj, če sta to edini dve pasmi, ki vas zanimata.[/quote]

V našem bloku je cel kup psov. Jih poslušamo lajat kar naprej, zjutraj stopiš v dvigalo (tudi ob drugih urah) in čof v pasjo lužo, ki je seveda (ne)vestni lastniki ne pobrišejo…
Nič nimam proti psom, samo očitno vsi ljudje, ki jih imajo, ne skrbijo zanje kot bi morali (in ne čistijo za njimi).[/quote]

Tukaj pa ti menjaš pasmo človeka in psa.
Pravi lastnik bo za psom brisal scalino. Če bo lift že v pritličju bo šel po cunjo nazaj v 15. nadstropje.
Mlad pes bo pa itak jokal za lastnikom kakšen mesec, potem bo pa mir. Pa naj bo to bigi, čarli, ali pa katerakoli pasma.
Jaz tukaj vidim samo 1 problem. Če sta otroka premajhna, bi mogoče lahko lovski pes zagrabil tistega, ki bolj cvili.

Mislim, da ne bo škodilo, če ponovim tudi tole:
Psa nabavite izključno v primeru, če ga želita imeti vidva z možem in bosta vidva v celoti pripravljena skrbeti zanj. Na obljube otrok se ne zanašajta, poleg tega imajo s srednjo šolo tudi več obveznosti, morajo vstajati bolj zgodaj, domov hodijo pozneje in bo pes veliko sam doma. Otrok do določene starosti (mislim, da 12 let) ne sme sam voditi psa naokrog. Ne gre toliko za to, kako vzgojen je naš pes, ampak za soočenja z drugimi psi, ki mogoče niso tako krotki.
Pes živi od 10 do 15 let (odvisno od pasme, večina jih pade v ta časovni okvir) in otroci bodo z malo sreče šli z doma, preden bo pes prišel do konca svojega življenja – torej bo res vajin in je torej to predvsem vajina odločitev.
Če si pripravljena zjutraj vstajati kakšno uro prej, takoj iz službe pohiteti domov, prilagajati tudi ostale prostočasovne aktivnosti psu, ga voziti s seboj na dopust, če nimate primernega varstva, se odpovedati kakim vikend nakupovalnim izletom in podobno … za nadaljnjih 15 let, potem si vzemite spet eno leto časa za razmislek o pasmi.

Mi imamo kavalirja. Je tih, cartljiv in ubogljiv pes. Naš čisto nič ne laja. Je zelo živahen in aktiven pes, ki se rad igra in v vsem ustreže, samo. da je lastnik zadovoljen. Ne mara pa hrupa. Zelo rad teče z mano in hodi v hribe ( tudi do 2200m visoko ).
Kolegica ima beagla, vendar je nič ne uboga, je svojeglav in zelo rad uhaja. Je pa simpatičen kuža.

Ne vem na podlagi česa ti nekateri dajejo nasvete glede beagla. Jaz ti lahko povem iz prve roke. Imamo ga že 8 let, to je največji srček na svetu, miren, ko pa gremo ven v naravo pa zna pokazati svojo lovsko sposobnost v tem, da če nisi pozoren hitro zbriše za kakšno sledjo ali žival. Naš je miren, veliko je sam doma in takrat enostavno lenari. Ne laja brez zveze. Edino kar me pri njemu moti je to, da pušča dlako in tako sesamo stanovanje tudi 4x na teden, sploh, če dobimo kakšne obiske, ker drugače gredo vsi z kocinami domov 🙂
Beagli so zelo prijazni, naš ima zelo rad otroke in je zelo zaščitniški do otrok. Je velik čuvaj in predvsem naš ni vsiljiv. Veliko pa naredi zgodnja vzgoja.

Kavalirčka pa ne poznam.

Moja hčerka ima kavalirja. Zna bit kar tečen ko kaj hoče to tudi dobi, sicer pa zelo navezan na družino, lepo počaka doma, sobno čist. Jaz imam dve veliki psici in shih tzuja, je pravi mali scrkljanec. skoraj ne laja, zaposli se sam čeprav je najbolj srečen če semo nekje v njegovi bližini. Imaš pa precej dela z dlako, če je ne strižeš

Imamo kavalirko, ki bo kmalu stara 2 leti. Pred tem smo imeli doma dve koker španjelki in enega shi-tzuja. Prvi dve razvajenki z ogromno kondicije in želje po sprehodu. Imeli ena bolj druga manj močan lovski nagon. Ampak prijazni, ubogljivi. Ta prva je takoj sprejela dojenčka in ga pazila bolj kot jaz sama 🙂 Je pa res, dasmo ga, kakor hitro je postajal mobilen, opozarjali, da se kužka pusti pri miru, da se ga ne vleče in cuka….. in sta bila do njene smrti najboljša prijatelja. Tudi druga je bila ista.
Prednosti shi-tzuja so bile, da jim prav nič ne odpada dlaka, je pa sicer nekaj dela s česanjem, ampak naša se je prav rada česala. Naša sicer ni lajala, sem pa bila opozorjena, da majhni kužki bolj lajajo, sploh zunaj, kjer se lahko počutijo ogrožene. Ampak kar jih jaz poznam, so vsi čisto prijazni in aktivni kužki. Znajo biti malo trmati in samosvoji, je pa vse odvisno od lastnika. Za to pasmo smo se med drugim odločali zaradi njihove velikosti in ne-puščanja dlak. Žal, ni bila dolgo z nami. Po tem tragičnem dogodku smo si sicer kužka zelo želeli, ampak se za shi-tzuja nismo več mogli odločit. Kar dve celi leti smo se odločali in izbirali pasme, ampak odločitve nismo sprejeli. Nekako sem čakala, da me bo kuža samnašel 🙂 in res, sem enega dne videla na FB, da imajo rodovniške kavalirje in za oddajo sta jim ostala dva. Zaljubila sem se v psičko in sem takoj poklicala, da jo pridem gledat in smo jo v roku enega tedna tudi vzeli. Ta čas sem naredila cel doktorat iz te pasme in je kar nekaj stvari na katere moraš biti pozorna, kar se samega zdravja tiče (naj bodo čistokrvni, rodovniški, preveri prednike za tiste najbolj pogoste bolezni….). Sin je bil takrat star 11 let.
V glavnem, to so eni najbolj prijaznih pasem, živijo zato, da so ob človeku, prav potrebujejo njegov dotik, pa četudi bo ležal ob sinovi nogi medtem, ko piše nalogo. Ne laja, sobno čista je odkar smo jo pripeljali (stara je bila 16 tednov, je pa to odvisno tudi od vzreditelja kako mladička nauči), ubogljiva in predvsem pametna in čuteča. Res, sami superlativi. Edina slaba stran kavalirjev je njihova dlaka, ki jo precej spuščajo in ko imajo ta obdobja (veliko pogosteje kot 2x letno) je treba sesati vsak dan. Veliko se da storiti tudi s pravilno prehrano. Tak da najprej si pridite na jasno, ali vas puščanje dlake ne bo motilo, da ne bi potem psa dajali proč. Naša ima rada dolge sprehode, ima veliko kondicije, je pa zadovoljna tudi doma na kavču, kar je čisto ok, ko smo bolani , da ni tiste sile za sprehod ipd.
Smo v bloku in prav vsi sosedje jo imajo radi, je pa res, da tudi sami skrbimo, da z njo ni težav (ne laja, ne lula in kaka v bloku ali tik pred vhodom ipd. ).
Preden se odločite si malo preberite o značilnostih pasme, ker v večini kar drži napisano. Potem skrbno izberite vzreditelja, ki vam bo dodatno v pomoč, če jo boste potrebovali.
lp

Če se odločite za Cavalier-ja… Bi sama veliko pozornosti namenila iskanju dobrega vzreditelja – ki svoje pse zdrav. testira in se ogiba vzreji s problematičnimi psi/linijami. Namreč muči jih kar precej bolezni – dosti njih tudi dedno pogojenih. Ena precej grozna, resna in ne-redka pri Cavalierjih je Syringomyelia (SM) žal slo. izraza ne poznam – potem tudi kolčna displazija, MI – kardio, patellar luxation aka izpah pogačice in razne bolezni vida / sluha.
Ni moj namen da vas prestrašim – samo toplo vam polagam na srce previdnost in da od bodočega vzreditelja zahtevate izvide testov in mogoče sami malo preberete o zdrav. problemih, preučite malo rodovniške linije in tako naprej.

Imam rodovniško psičko Cavalier. Stara je 4 leta in si ne predstavljam življenja brez nje. Šli smo z njo tudi v šolo, tako da je resnično zelo lepo vzgojena. Ne laja, ne lula in kaka v stopnišču, živimo namreč v stolpnici. Kar se beagla tiče, so ti pa že zgoraj napisali.

Julija

New Report

Close