A je bilo včasih življenje boljše?
A mi kdo od starejših lahko pove a je bilo življenje včasih boljše, ko so bile ženske doma, skrbele za dom in družino, ali je življenje danes boljše ko so vse pobegnile na ceste, biznisirajo, karierirajo, delajo zdrahe, pametujejo, doktorirajo družine pa čisto v razsulu, ločitve v porastu, vsak tretji otrok vzgajan že v razbiti družini.
Treba priznat da je emancipacija terjala neki davka v družinah ne? Verjetno se današnje 30-40 let stare mamice ne spominte, da so mel vaši starši tut take probleme, kot jih mate ve dans v svoji družini.
Sej zastopim, težko je ženski danes svoj življenje posvetit družini. Danes je najprej njena kariera, pol šele družina. Čudi me samo da imamo še materinske dneve ker se mi zdi da tele sodobne mame si tazga praznika čist nič neb zaslužile.
Sodobne mamice niso nič v primerjavi z mamicam k so cel svoj življenje posvečale v to da je družina ostala skupi in da je vzgoja otrok štimala. Današnje mamice majo sam še tok časa po šihtu da otroka posadijo pred tv ko so risanke ali jim pa tablice v roke dajo da majo mir pred njimi.
Zato ta praznik v 21. letu nima več kaj delat. Tako čast si zaslužijo samo še starejše generacije žensk.
Bistvo življenja je razvoj. Razvijaš se pa takrat, ko ti je težko, ko moraš premagovati ovire, se prilagajati. Kultura, ki k nam vdira, pa bo poskrbela za to, da bomo še lep čas zaostali v razvoju. Oni bi si radi podredili ženske za lastni užitek, od takega užitka pa ni razvoja. Vse, kar smo dosegli v zadnjih 100 letih, bodo spravili nazaj in še stoletja nazaj v temne čase.
Ženske so zelo inteligentne in sposobne, zato imajo te svoje sposobnosti ne pravico, ampak DOLŽNOST razvijati. Tako je to v naravi. Če ste mislili, da ste dobili nek dar “od boga” samo za zabavo, se motite. Uporabiti ga je treba in se razvijati naprej! In dar sodobnega moškega zagotovo niso pesti, s katerimi lahko prebuta ženo (ali celo več žen) in jim kroji usodo.
Če babnce nimajo več cajta za familije, naj pa dedci doma pucajo, sesajo, pomivajo, kuhajo in skrbijo za naraščaj. Aja, ne znajo. Potem bodo pač familije naprej v razsulu, dokler se ne bodo naučili.[/quote]
Tradicionalnih familij ne bo več. It’s a brave new world out there…[/quote]
Misliš brand new day? Ker brave pomeni čisto nekaj drugega. 😉
Mame moje generacije (pozna 60.) so bile vse zaposlene. Vecina je bila verjetno doma ob 3h, potem so lahko pedenale otroke in gospodinjile, ampak meni se ni zdelo nikoli fer, kako je vse to organizirano v slovenskih (yugo) druzinah. Nisem nikoli gledala, koliko % je diplomiralo na univerzi, ampak tudi zdaj podatki niso ravno v prid zenskam – vec zensk kot moskih diplomira, potem pa se zgodijo otroci in zenske se vedno opravljajo veliko vec gospodinjskih opravil kot moski. Nefer, ce se mene vprasa. Lepo, da obstajajo moznosti, da se zenske odlocijo, kaj bodo pocele, ampak ce nimajo podpore svojega moskega, potem je v veliko primerih to odloceno namesto njih.
Če babnce nimajo več cajta za familije, naj pa dedci doma pucajo, sesajo, pomivajo, kuhajo in skrbijo za naraščaj. Aja, ne znajo. Potem bodo pač familije naprej v razsulu, dokler se ne bodo naučili.[/quote]
Moja starsa bi bila danes okoli 100 let. Mama je delala kariero, oce je poleg sluzbe skrbel za druzino. Imeli smo mirno zivljenje, brez kreganja.Ce se hoce, se da.
Tradicionalnih familij ne bo več. It’s a brave new world out there…[/quote]
Misliš brand new day? Ker brave pomeni čisto nekaj drugega. ;)[/quote]
Naslednjic bodi raje tiho s svojim “super poznavanjem angleske slovnice”, prav? Za ene pol milje si kiksnil(a).
Moja starsa sta bila navadna delavca. Imeli smo stanovanje, telefon, centralno, vsak mesec smo sli v Avstrijo po fasungo, na tri mesece v Italijo po sezonska oblacila, vsako leto na morje, celo v Grcijo smo sli na dopust, pozimi smucanje, avto je bil sicer Zastava, ampak vsakih par let nova, hodila sem na kup placljivih krozkov in dejavnosti, poloznice vedno placane, …. Glede na to, da imata moja starsa danes penzije skupaj 900€ (upokojila sta se se za casa Juge in takoj po osamosvojitvi, en s 40 leti delovne dobe, drugi s 35), nista imela nekih bajnih plac…
Kaj od tega si danes lahko privoscita navadna delavca? Placata poloznice, stiskata za hrano, oblacila so iz Karitasa ali iz Kika, o dopustu pa lahko samo sanjata!
Moja mama je hodila redno v službo, doma pa – kuhala, pripravljala ozimnico, štrikala, šivala, vezla, risala, prala likala pomagala nam pri nalogah itd itd itd. Oče je delal v treh izmenah in doma skrbel za mehanizacijo, sam vse popravljal, delal okoli hiše in na vrtu, skrbel za vse papirje itd itd itd.
Ne vem, meni se zdi da so bile prejšnje generacije bolj sposobne in so več naredile. Morda ker ni bilo interneta, 1000 TV programov, forumov?
http://med.over.net/forum5/read.php?151,10666831,10666831#msg-10666831
A smo lahko realni in si priznamo, da biti mama leta 2015 ni isto kot biti mama leta 1950,60,70…
Včasih je bila mama oseba, ki se je “odpovedala” svojemu življenju zato, da bi lahko ustvarila dom in vzgojila otroka. To pomeni da je bila ves čas doma zato da je lahko pospravila, skuhala, skrbela za otroke in tako dalje. Temu na čast je v koledar prišel “materinski dan”. V čast osebi, ki je sebi vzela toliko da je lahko drugim dala vse. Da je bilo življenje drugih lažje
Današanja povprečna mama je karieristka. Doma je včasih ni še dlje kot moža. Ubistvu moderna ženska sploh noče imeti moža ker po svojem prav vidi da je to sam dodaten problem. Moderno ženska bolj kot kdajkoli zanima kariera, obleke, finance, itd. Materinstvo zapostavljajo in odlašajo na vse bolj pozna leta. In vse to so gola dejstva. Ne bomo trdili da so VSE iste, ampak govorim o trendu kam stvari gredo ko gre čas naprej. Pa ne mi rečti, če delaš v tovarni, da vsaj ne razmišljaš o tem da bi živela kot karieristka.
Takšne mame, kot so obstajale nekoč, so danes v manjšini, zato se nadvse sprašujem o pomenu materinskega dne in hvalospevov na račun takšnih mam, ki jim je materinstvo v svetu kapitalizma postala drugorazredna stvar. Bolj kot ne neko nujno zlo v katerega te le še družba sili in preganja k temu “kdaj bo, kdaj bo…”
In zakaj mame niso junaki, čeprav trdijo da so? Tista ki ima otroka, se zanj odloči zavestno. Vsak ve kaj pride z otrokom in kaj bo treba za to dati. Nobena nadnaravna sposobnost ni imet otroka ker če ga nek tip noče imet s tabo, ga bo imel pa s kero drugo. Če se kera odloč da bo mela otroka pač ve v kaj se podaja. Men osebno ni tu nič junaškega. Kot da bi zase mislil da sem junak ker sem si najdel službo in bom moral zdaj v zameno 8 ur na dan delat (+nadure).
Načeloma velja isto glede 8. marca (dan žena). Ženska v letu 2015 ni ista ženska kot je bila ženska nekoč. Z nekim slavljenjem žensk zgolj izpostavljamo to, da smo (kljub pravnem izenačenju) še vedno neenaki in zato moramo to praznovat. Ker če bi bili enaki, praznika nebi rabili.
Edine ženske, ki si zaslužijo materinski dan in dan žena so ženske iz tretjega sveta, ki so danes še vedno zapostavljene. Ne mi pa rečt da so jim avše (npr. kardashianove) enake. Trendi kažejo da so običajni vsakodnevni problemi žensk na zahodu le še: nohti, frizura, iphone, ipad, število čevljev v omari, kariera in nevoščljivost moškim če oni nekaj imajo one pa ne..
Težko opredelit črno belo. V idealnih razmerah bi bilo prav, da je ženska nekoliko bolj usmerjena v družino in moški v kariero. Zelo grobo razmerje npr. 70:30. Vsekakor ženska mora imeti svoj vir dohodka, a dosegala naj bi ga na manj stresen način (bolj lagodne službe, oddajanje nepremičnin v najem) in dejavnosti, kjer bi se počutila osebnostno izpolnjena, preostanek časa/energije pa posvetila skrbi za dobro vzdušje doma in predvsem vzgoji otrok. Manj napetosti v družini, bolj zdrava prehrana, neiztrošene ženske (in posledično moški), dobro “popedenani” otroci (kvalitetno preživljanje časa z njimi, skrb za razvoj njihovih talentov, mirno vzdušje doma …) bi družbi prinesli nižje stroške za zdravstvo, manj bi bilo odklonskega vedenja in kriminala, manj problematičnih otrok…
Sicer pa v tradicionalnih družinah ni bilo tako idilično kot zgleda na prvi pogled. Ženske o svojih problemih niso govorile, marsikakšna pa je bila nesrečna v svoji odvisni vlogi (morala tiho prenašat varanje, si nič privoščit, seksualno bit vedno na razpolago – tudi bolna, po težjih gin. operacijah, …). Ni bilo tako malo tudi dobro prikritega alkoholizma. Vse skupaj se je dogajalo tudi v bolj razvitih okoljih. O težavah niso govorile, tudi med seboj ne kaj dosti. Zdravnice so takrat pogosto slišale: “Veste, samo vam lahko povem …”.
Koliko od vas (moških) pa zasluži dovolj za udobno in sproščeno življenje + varnost za naprej, da bi vaša žena lahko ostala doma in pedenala vso družino? Naj ne pozabim še alimentov za njo, če se je slučajno naveličate, da ne bi ostala gola in bosa junakinja.
Pa da bo odgovor lažji – v mislilh imam zneske od 2.500 eur +
Včasih kriminala skoraj ni bilo, če že potem zgolj nekaj v velikih mestih. Na podeželju smo lahko brez skrbi spali pri odpertih vhodnih vratih, ni bilo ugrabitev otrok, ni bilo sekirancije ali boš lahko nahranil otroke ali ne. Ni bilo izkoroščanja v službah, vsakdo, kdor je le hotel delati se je lahko preživel. Tudi tisti, ki so bili revni so imeli vse nujno za preživeti. Deloven človek je bil cenjen, res, da se je garalo a smo bili tudi normalno plačani. Razlika med plačo snažilke in plačo direktorja firme je bila največ 5x-tna. Že v šoli so učili, da se ne sme krasti, ne pretepati in sploh zganjati nobenega nasilja, učili so nas, da je nepoštenost največja sramota in to se je prijelo večine otrok. Tudi starši so nas povečini učili poštenja in normalnega sobivanja. Življenje je bilo lepo, LEPO!!!!
To kar se dogaja v zadnjih 20. 30.letih je,kot bi se nenadoma znašli na drugem planetu, na planetu kjer vladajo norci in brutalneži, tudi fevdalizem ni bil tako zelo krut in pokvarjen, kot je današnja takoimenovana demokracija.