Rak na jajcniku
Zdravo.
Sem frisna tukaj in se vedno ne morem verjeti, da tipkam na to temo. Zbolela je moja mami in sicer se je začelo s pljučnico sedaj smo pa pri raku na jajčnikih. Izvide mamografijo se cakamo. Prav tako se cakamo na konzilij, končno diagnozo in kakšen bo potek zdravljenja. Dobili pa smo namig da verjetno ne bo operacije ampak direktno kemoterapija. To se seveda se lahko na konziliju spremeni. Jaz pa vas vse, ki imate več izkušenj (jaz jih nimam nič) prosim, če mi lahko poveste s čim bi najbolje in najbolj pravilno pomagali mami dvigniti imunski sistem in kri, da bo v čim boljši formi ko bo prišel dan D. S čim ste si pomagali vi? Smola, čaj Sladkega pelina in železo, tinktura Aloe vere, suportan, matični mleček, bela omela, sok rdeče pese,….. Vse na enkrat? Samo eno stvar? Kako ves katero in če več stvari, kako ves katere delujejo istočasno in katere se iznicijo? Samo še berem in sivim od skrbi. Vse kar bodo zdravniki predpisali bomo sprejeli in izpeljali. Jaz jim zaupam. Rada bi samo se nek suport, za lažjo pot do zmage. Prosim svetujte. Hvala in Lp.
Draga Metljak….vidim, daVam nihčeni odgovoril. Bom prva.Najprej- razumem vašo stisko, sama sem se pred leti soočala z diagnozo pri babici in sestri. Prva zadeva- vem,da je šok….da bi naredili vse, da…Ampak.Počakajte na končno diagnozo. Vprašajte mamo kako si ona predstavlja,kaj ona želi in v kaj verjame, da bi ji pomagalo. Vi zase in morda zanjo poiščite suport v obliki terapije- psiholog, samopomočne skupine.Da ne boste sami in da boste znali balansirati. Držite se navodil onkologov in se z njimi posvetujte o dopolnilnih zadevah. Ne bit panični, ker to zadevo le poslabša. Jaz sem začela takoj ob njuni diagnozi hoditi k terapevtu in sem vse lažje prenašala- babica mi je rekla, da sem bila balzam- pa me je isto skrbelo,kot ostale, le bolj mirna sem bila. Veliko volje, sreče in mirnih dni želim vsem in seveda- okrevanje!
Elka12 najlepša hvala za odgovor. Se zelo trudim ostat mirna in optimistična. Ampak vseeno je noro težko razumeti, da se nam kar naenkrat to dogaja… Nam, s tem mislim mojo mami in našo druzino. Se popolnoma zavedam, da se v prvi vrsti to dogaja njej. In mi je ful hudo. Ampak jaz verjamem in zaupam. Prav tako mami. Pravi, da bo sodelovala pri vsem kar bo potrebno. In ne bo obupala. No z današnjim dnem smo izvedeli da je vsaj mamografija negativna. Izvid OI pa pravi: karcinoza peritoneja, karcinoza plevre. Ascites. Plevralni izliv. Markerji so do neba: CA 125- 867, HE4- 2836 in CA 15/3- 145.
Predvidevam da bo KT kar hitro, zato upam, da mami ostane fizično dovolj močna. O sodi bikarboni pa že razmisljam ja (čeprav je zgoraj nisem omenila), ker jo zelo dobro poznam. Jo že dolgo uporabljam tudi sama. Limonade že pije. Bomo dodali se sodo. Hvala, hvala.
Pozdravljena,
predstavljam si, v kako hudi in na nek način panični situaciji ste, ker še nimate vseh potrebnih informacij ne o obelzni ne o tem, kakšno bo zdravljenje. In to obdobje negotovosti je pri vseh bolnikih in svojcih izredno težko, če ne celo najtežje. Soočati se je potrebno z mislimi in strahom, kaj bo prinesla prihodnost, kako se bo prenašalo zdravljenje, sto vprašanj brni v glavi brez jasnega odgovora. Naj vas potolažim, da je vse veliko lažje, ko je diagnoza jasna in ko se začne zdravljenje. Zato zdaj zdržite ta pristisk skupaj z mamo, čim več se informirajte, a priporočam, da se v tej fazi ne informirate od laičnih svetovalcev, ampak za pojasnila prosite strokovnjake. Bodisi osebno zdravnico, bodisi strokovnjake, ki jih na poti diagnostike sreča mama. Potrebno se je zavedati, da je vsak bolnik poglavje zase in da vam – recimo – višino maminih tumorskih markerjev ne more komentirati nihče drug kot strokovnjak, ki pozna mmaino celostno situacijo in zdravstveno stanje. Lahko sicer kdo sodi po sovjih osebnih izkušnjah a to je zelo nerealno, saj je prognoza in vse skupaj odvisna od veliko dejavnikov. Kar je pri nekomu morda lahko ogrožujoče, pri drugemu lahko sploh ne. Ali kar je za nekoga dober izvid in se vse skupaj dobro izteče, je pri drugemu lahko povsem drugače. Kaj želim sporočiti? Ne se zanašat na komentarje izvida vaše mame tu gori. To vam lahko komentira le strokovnjak s tega področja.
Kaj lahko storite sedaj? Mamo, sebe in bližnje opremite s pogumom in upanjem. V tem momentu, po mojem osebnem prepričanju, nobena stvar ne more na kratek rok nekaj dodatno pripomoči k boljši pripravljenosti na zdravljenje. Izjemnega pomena pa je, da je mama kakovostno prehranjena in da je v dobri fizični kondiciji. Kajti dobro prehranjen bolnik in fizično v dobri formi je v veliko boljšem položaju kot tisti, ki ni. Kot že dolgo poudarjajo onkologi, med katerimi je tudi dr. Nada Rotovnik Kozjek, vodja ambulante za klinično prehrano na OI, da dobra/kakovostna prehrana in fizična kondicija pomembno prispevata k izidu in poteku zdravljenja. Kakšna naj bo ta prehrana, si poglejte v knjižici, ki jo je napisala s sodelovkami prav ta zdravnica: http://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/Prehrana_in_rak_a.pdf
V tem času, ki je poln negotovosti, vam svetujem, da se čim bolj oborožite z mirnostjo, pogumom in skrbno sprašujete vse strokovnjake, ki jih srečate na poti diagnostike in potem zdravljenja. KAKOVOSTNE INFORMACIJE so ključne in tiste, ki lahko človeka pomirijo in napolnijo z zaupanjem. Za mamino zdravje gre, zato naj ji ne bo nerodno odločno od strokovnjakov želeti pojasnila in od tistih, ki niso preveč zgovorni tudi iztisniti odgovore.
Če ocenite, da mamo potrebuje čustveno oporo, svetujem, da se obrne na oddelek psihoonkologije na OI. To je način, kako ti lahko pomagajo na strah in negotovost pogledati še z druge strani, da ti je potem lažje.
Skratka, držim pesti in želim vse dobro.
Kristina
Pozdravljeni,
pred dvema letoma so tudi mami postavili enako diagnozo. Za njo so kemoterapije in operacija. Od takrat dalje je z njenim spanjem vse narobe. Zaspi okrog devete zvečer in spi do enih oz dveh. Potem prebedi do 5-6.ure. in ponovno zaspi do 8.ure. Kako podaljšati spanje v enem kosu? Kaj pomaga ?
Hvala.
Babica je imela…tako diagnozo.Ampak bila je faca. Ko so jo “odprli”, so se samo pokrižali, jo zašili nazaj in ji rekli, naj uživa življenje, dokler lahko. In je res. Tri leta po diagnozi je nismo našli doma,skos je brenčala nekje…. občasno sicer OI,ampak večinoma je pa laufala okoli.Zadnje želje na smrtni postelji? Pivo (ki ga nikoli ni pila) in kračo.Slednjo je oboževala.Dva dni po pojedini je umrla, stara..80.Sicer vitalna.
Sestra je druga zgodba.
Želim…dobro odpornost, da bo prenašala kemoterapije, vam, družini pa veliko močnih živcevi n optimizma. Ko mi je umirala sestra,mi je znana vedeževalka na dan natanČno napovedala d-day.Vendar ni rekla, da bo umrla…temveČ- naj se z njo smejemo.Da ne rabi solz, naj izkoristimo zadnje dni za smEh. In z nasmehom je tudi odšla. Vse dobro želim!
Joj, saj ne vem kaj vam naj recem, 2x čez to? Žal mi je…. Ampak ubrali pa ste pravo pot….z nasmehom. Se mi zdi prav in nekako lepo. Saj me razumete kaj mislim, kaj ne?
Meni se trenutno se ne smeje….prav groza me je. Ampak se vedno verjamem v cudeze. Mogoče bo pa le rak odreagiral na KT in bomo pridobili na času. Mami sedaj uživa vsak dan smolo, pocuti se neverjetno dobro. Ja je slabotna, ampak veliko bolje kot pred tednom na Golniku. Pa menda je se kakšen tak med nami ki mu je kljub taki diagnozi uspelo? Vsaj za nekaj let? Vasi babici npr. je. Hvala ker klepetate z mano. Mi pomaga. Lp
No, moja mami se ga ne napije, pa tudi zadeva se ga ne, ker uporablja smolo brez THC-ja.
Jutri začne s KT, je zelo pogumna in verjame, da bo se vse ok. Danes jo malo dajejo zivcki, ampak glede na to kakšen dan ima jutri jo je za razumeti. Sem upala, da bom deležna več odziva in mnenj (če tudi negativnih) ampak vseeno hvala vsem, ki ste mi odpisali. Lp in srečno…