Zanima me, če ima kdo od vas izkušnje s katero od slovenskih zastavljalnic, predvsem v Ljubljani, recimo ob zastavi predmetov manjše vrednosti. Kako ste bili zadovoljni s samim odnosom, načinom ocenjevanja vrednosti predmeta, ocenjeno vrednostjo, manipulativnimi stroški, izplačanim denarjem oz. s tem, katere predmete so sploh sprejeli. Sam osebnih izkušenj s tem nimam, sem pa iz druge roke slišal , da naj bi bilo to večinoma “kar nekaj”, da ljudje, ki se s tem ukvarjajo, nimajo realnih ocen vrednosti ali za to usposobljene cenilce, da vrednost predmeta ocenijo tako, da pogledajo ali kdo kaj podobnega prodaja na bolhi in seveda je za njih realna najnižja cena z bolhe, tudi če bi bil tisto recimo fejk oglas. Da bi zastavili kakšno od umetnin pa je menda praktično nemogoče, iz istega razloga, ker nimajo človeka, ki bi bil to sposoben ocenit.
Torej, kako je s tem? 🙂

Tako kot si napisal, je v vseh zastavljalnicah na svetu. Oni morajo sebe zazihrat, da lahko zadevo prodajo, sej niso dobrodelna ustanova. Zastavljalnice so načeloma namenjene temu, da lahko hitro dobiš nekaj dnarja, potem pa prideš ti po svoje stvari nazaj, ko zbereš dovolj denarja. Če ne prideš, morajo pač to prodat in pri tem ne smejo minusa delat.

Meni je razumljivo, da se orientirajo po najnižji ceni na bolhi, pravzaprav je še to previsoko, oni si morjo vrata pustit odprta dost, da se ne zajebejo. Če ti ne paše, pač prodajej na bolhi, pa je to to.

“Kar nekaj” je to tistim, ki ne razumejo, kako zadeve funkcionirajo in mislijo, da so njihovi predmeti vredni ne vem kolk. Zastavljalnice so za tiste, ki nimajo cajta ali možnosti sami prodajat teh stvari oz. so obupani, zato seveda bo cena nižja kot na raznih bolhah itd. Meni je čisto logično.

Ne samo to, da nimajo človeka, ki bi bil to sposoben ocenit. Glavni problem je, da ni človeka, ki bi bil to pripravljen potem od njih odkupit, zato se potem niti ne zajebavajo s tem. Čisto normalna poslovna odločitev.

Razumem jaz te poslovne odločitve, brez skrbi. Vseeno se mi pa ne zdi prav, da se obupan folk izkorišča tako, da jim za zastavljen rpedmet daš 30% njegove vrednosti, vrednost pa naj bi bila določena z nekim oglasom na bolhi. Govorim na pamet, recimo, da ima neka nova stvar vrednost 2000 in nekdo želi to zastavit, še sveže novo v garanciji, recimo novo TV, računalnik, govorim na pamet. Zastavljalnica bo rekla, ja to ni vredno 2000 €, niti 1500€ ampak 800€. Ker slučajno nekdo nekaj takšnega rabljenega prodaja na bolhi za 800€. In dala ti bo 30% tega, torej 240€. Pa je čisto logično, da si tako hudo zazihrajo stvar samo oderuhi. Oderuštvo pa je zakonsko prepovedano. In zastavljalnice so potemtakem samo bolj fin način izigravanja zakona, ker pri gotovinskih kreditih, s katerimi izkoriščajo reveže, imajo zakonsko določeno mejo kolikšne obresti lahko nabijejo in se morajo tega strogo držat.
Skratka, ne zanima me to v smislu,d a bi sam kaj azstavil,ampak kako to deluje pri nas, osebne izkušnje itd. Kolikšni so manipulacijski stroški in podobno.
V tujini resne zastavljalnice tako ne delujejo.

Razumem. Ampak oglašuejo pa tudi to. 🙂
S prodajo umetnin se ne more vsak ukvarjat in trg ni omejen samo na Slovenijo, vsaj cela EU je še tukaj. Ampak za to moraš imet malo večje sposobnosti kot pa zgolj oderuški nagon.
Zanimivo se mi zdi tudi to, da večina teh kvazizastavljalnic posluje smao prek mejla in mobilnega telefona. Kaj visoka, najvišja stopnja diskretnosti. 🙂

Avtor teme ima prav. Bolha je problem. Dogaja se, da ljudje pošljejo povpraševanje po mejlu, istega dne se na bolhi pojavi oglas z zelo znižano vrednostjo predmeta, ki ga hoče nekdo zastavit. Pokličeš na ta oglas in ti rečejo, da je predmet že rezerviran, zastavljalnica pa se sklicuje na oglas. Redke zastavljalnice poslujejo 100% legalno.

Čak mal, zakonsko je samo določeno oderuštvo pri obrestih, tega se tudi zastavljalnice držijo za tisto dobo, ko ti dajo robo na stran (in si slučajno prideš nazaj po njo z dnarjem), če to sploh šteje za kredit in ne za neko ležarino ali kaj podobnega. Pri prodaji oz. nakupu rabljenih izdelkov pa pač ni oderuštva v slovenski zakonodaji določenega in pač velja ponudba in povpraševanje. Glej, če je to res tako oderuštvo, pa prodaj isto stvar na bolhi veliko dražje, kje je problem? Aja, ne moreš, to ti je problem, ker noben te krame noče, na tistega, ki pa prevzame riziko, se pa dereš, da je oderuh.

Če bi bilo oderuštvo tako široko definirano, kot si ti predstavljaš, bi se zdaj cela bolha tožila drug drugega, ker en bi mel idejo, da je njegov 10 let star kompjuter vreden 1000 evrov, ker je pred 10 leti tolk dal za njega. Zdaj si mu ga pa ti oderuh odkupu za 15 evrov.

Saj umetnino verjetno tudi vsako vzamejo za dovolj nizko ceno, samo se spet tu krešejo mnenja o vrednosti. Ne moreš se ti pametnega delat njim o neki “realni” vrednosti, ker oni rizik prevzemajo za to. Seveda majo pravico odklonit, če ti z neko fantazijsko idejo prideš, tako kot ma pravico nek avto preprodajalec mene odklonit, če hočem 8 jurjev za 15 let starega kliota. Pa tud oglašuje, da odkupuje stare avte, samo pač ne za tako ceno, kot si jaz zmislim.

Spet neko nabijanje…tukaj se gre za posojo denarja!!!ce pa hoces prodat stvar jo prodaj preko oglasa…racunajte,da mu lahko vas izdelek lezi eno leto v trgovini predno ga proda,hitro se zgodi,da je v minusu…

Ja butni sam na bolho svojo robo, pa prodaj za “realno” ceno, kdo ti brani? Zastavljalnica je v prvi vrsti namenjena za tiste, ki nujno rabijo dnar in bodo svojo robo odkupili nazaj čez par mesecev, ne zato, da bo vam ugodno odkupovala robo, po katero nikoli več ne pridete. Če ste taki detektivi in bolho v nulo tko poznate, da veste, kateri oglas je od koga, pol je mal butasto, da sami nočete na bolhi prodat, ker ste doktorji bolhe očitno.

Haha, kakšno razburjanje! Toliko bojazni, da vam propade biznis?
Samo diplomsko nalogo pišejo o tem, ne bodo vam poslali finančne inšpekcije. Zaenkrat.

Kakšna panika pa kakšna bojazen, če ti pa že skoz razlagam, da svojo robo nesi na bolho?

Smešno mi je, da folk ne kapira osnov, ne ve, kaj je zastavljalnica, ne pozna zakonov, pa bi neke inšpekcije pa detektive se špilal. Kar dajte si duška, tepčkom itak nič ne bo jasno, nasmejiš se pa lahko malo. :-)))))))))

Lahko tud revež nese celo svojo bajto kr direkt tja, samo se bo načakal, da vse pregledajo, za kolk lahko premaknejo, pa še večja surla bo, ko bo več kot pol stvari nazaj nesel, ker zastavljalnica ne bo hotela vzet. Res najmanjši problem.

Čak mal, zakonsko je samo določeno oderuštvo pri obrestih, tega se tudi zastavljalnice držijo za tisto dobo, ko ti dajo robo na stran (in si slučajno prideš nazaj po njo z dnarjem), če to sploh šteje za kredit in ne za neko ležarino ali kaj podobnega. Pri prodaji oz. nakupu rabljenih izdelkov pa pač ni oderuštva v slovenski zakonodaji določenega in pač velja ponudba in povpraševanje. Glej, če je to res tako oderuštvo, pa prodaj isto stvar na bolhi veliko dražje, kje je problem? Aja, ne moreš, to ti je problem, ker noben te krame noče, na tistega, ki pa prevzame riziko, se pa dereš, da je oderuh.

Če bi bilo oderuštvo tako široko definirano, kot si ti predstavljaš, bi se zdaj cela bolha tožila drug drugega, ker en bi mel idejo, da je njegov 10 let star kompjuter vreden 1000 evrov, ker je pred 10 leti tolk dal za njega. Zdaj si mu ga pa ti oderuh odkupu za 15 evrov.

Saj umetnino verjetno tudi vsako vzamejo za dovolj nizko ceno, samo se spet tu krešejo mnenja o vrednosti. Ne moreš se ti pametnega delat njim o neki “realni” vrednosti, ker oni rizik prevzemajo za to. Seveda majo pravico odklonit, če ti z neko fantazijsko idejo prideš, tako kot ma pravico nek avto preprodajalec mene odklonit, če hočem 8 jurjev za 15 let starega kliota. Pa tud oglašuje, da odkupuje stare avte, samo pač ne za tako ceno, kot si jaz zmislim.[/quote]

Če bi bilo to oderuštvo po zakonu, tega ne bi delali. Končni rezultat, če nekdo ne poplača posojila, pa je isti oziroma glede na tržno vrednost predmeta, torej vrednost po kateri bo realno gledano lahko hitro prodan, v procentih veliko večji nateg kot pa oderuške obresti. Zastavljalnice krame sploh ne sprejemajo. Kolikor vem v zakup vzamejo samo stvari, ki jih lahko hitro in dobro prodajo. Nimam potrebe po prodaji stvari, sem bil pa že kupec zastavljene robe. Saj ne pravim, da tega ne smejo delat. Govorim samo o tem kako to deluje in sprašujem kakšne izkušnje ima kdo s tem.
Tisto o ležanju robe v trgovini je tudi tako tako. A samo čakajo, da nekdo pride v trgovino? Tuje zastavljalnice vsaj na ebayu prodajajo, podalpski biznismeni pa čakajo v trgovini. 🙂
Razmišljam, da bi odprl zastavljalnico. Konkurenčno, seveda.

Ne, da jim roba lahko leži po leto v poslovalnici, ker ne znajo na ebayu prodajat. Roba jim dejansko MORA ležat nekaj časa tam, da si jo lahko zastavljalci nazaj odkupijo, tu ti noben ebay ne pomaga. Kakšna elektronika v tem obdobju zgubi že ogromno vrednosti.

Če pa misliš, da boš ti določal neko uradno “realno” vrednost pri raznih rabljenih prčkarijah, si pa hudo v oblakih. Še za Janševo ex parcelo se ne morjo zmenit, al je vredna 20 al 110 jurjev, tko da vso srečo pri rabljenih laptopih. :-))))))

Jaz samo delam “research” o tem, nikomur ne želim solit pameti ali karkoli določat. Sem lepo napisal, da me zanimajo izkušnje, pa drugega kot napad s strani, predvidevam, lastnikov zastavljalnic, ni bilo.
Glejte na to pozitivno, veliko ljudi sploh ne ve, da v Sloveniji delujejo azstavljalnice. Zdaj bodo vedeli. In tudi nerealnih pričakovanj ne bodo imeli 🙂

Malo te paranoja, ni vsak, ki se s teboj ne strinja, še lastnik zastavljalnice.

Zanimivo, da se nihče ne sprašuje kako se preverja lastništvo predmetov ki se prinesejo v zastavljalnico. Prinese nekdo ukradeno sliko, računa ni, da svoje podatke, če prvotni lastnik slučajno vidi sliko v zastavljalnici takemu vzeti nimajo kaj,…