smejanje dojencka
Spoštovana nikol1,
očitno vas pediatrinja ni uspela prepričati, da je z vašo dojenčico vse v redu. In verjetno vas tudi jaz ne bom, čeprav:
– prirast obsega glave v 3,5 mesecih ni skrb vzbujajoč (še zlasti, če je bila glavica med porodom “zvaljana” in je bil odpustni obseg glavice večji kot ob rojstvu)
– je smeh, ki ga opisujete, povsem primeren za to starost (krohotanje dojenčkov v videih na internetu je pogosto rezultat računalniške montaže :-))
– bi vas pediatrinja, če bi sumila, da glava prekomerno raste, že zdavnaj poslala na pregled glavice z ultrazvokom, ki je v tej starosti najboljša metoda za oceno količine tekočine v možganskih prostorih.
Če vas črne misli ne bodo zapustile, boste pač morali še enkrat k pediatrinji in ji povedati o svojih skrbeh in strahovih…
Srečno,
hvala za odgovor, vem da sprašujem neumna vprašanja ampak sem močno zaskrbljena.
moja zaskbljenost izvira iz tega ker sumim da sem okužena s sifilisom in se bojim da je otrok bolan zaradi mene. naredili so mi nekaj osnovnih testiranj, ki so sicer bili negativni ampak brala sem , da je za to okužbo še dosti več bolj natančnih preiskav , ki jih ne radi delajo , ker so drage, bila sem z nekom ki je okužen, noben mi ne verjame, in sem že obupana, pediatrinja , moja osebna dr,. pa ginekolog me nočejo več poslušati. tako tavam vsak dan s punčko, v strahu , da je zaradi mene bolana ali pa nda jo kaj boli zaradi mene …grozno se počutimm , hvala za razumevanje
Sifilis je spolno prenosljiva bolezen in je zato z njim pogosto povezan nerazumen in težko objektivno razložljiv strah in groza. Ženska, ki se boji, da se je okužila ob nezaščitenem (ali celo “nedopustnem”) spolnem odnosu, bo zato vsak povsem nedolžen fenomen pripisovala možni okužbi s povzročiteljico sifilisa in bila prepričana, da je “kaznovana”.
Bolj kot preiskave na sifilis – brez strahu, tiste, ki jih opravimo, so povsem zanesljive pri ugotavljanju, ali je otrok (mama) okužen ali ne, dodatne preiskave so le za ugotavljanje aktivnosti in trajanja okužbe – potrebujete dober pogovor, ne le z zdravnikom, tudi kakšen psiholog za nasvet o premagovanju stisk in večanju samopodobe bi vam koristil!
Prirojeni sifilis se kaže z jasnimi kliničnimi znaki – in vodenoglavost ni na prvem mestu med njimi, bolj redkost in kasna posledica težke oblike okužbe že v materi.
Punčke prav nič ne boli zaradi vas – zanesljivo pa ji obupana, objokana in samo-obtoževanj polna mama ni v korist, saj se razpoloženje mame – hočeš-nočeš – odraža na dojenčku, ki so bolj jokavi in nerazpoloženi.
Pozdrav,
hvala za odgovor, če je to kar sumim res, kako grozne so posledice pri otroku? je smrt nujna ali se da pomagati takemu otroku? in kakšni so znaki? brala sem da sta vranica in jetra povečana ter nosek sedlaste oblike. bojim se, hodim k psihiatru. ker vem , da sem bila z okuženim sem prepričana , da nosim okužbo. izvedela sem kasneje, saj drugače ne bi iskala nosečnosti. ne vem več kam se obrnit, ginekolog in pediater pravita da ni mogoče , ker imam test negativen. ali obstaja verjetnost , da sem okužena in se po krvi ne zazna. hvala zelo sem zaskrbljena za punčkico. hvala lp
Spoštovana,
očitno ima vaš strah tako velike oči, da vas noben specialist in noben pomirjujoč odgovor ne prepriča, da je vaša deklica zdrava, da ni bila okužena z bakterijo, ki povzroča lues (sifilis) in da ni nobenega tveganja, da bi se v naslednjih letih (oziroma do odrasle dobe, ko se bo lahko ob nezaščitenem odnosu z obolelim sama okužila) kaj “izcimilo”.
Zato je najboljši specialist psihiater – za vas. Najbolj vam bo lahko pomagal, da se boste otresli nenehnega obtoževanja in omalovaževanja zaradi (morda nepremišljenega) dejanja, ob katerem bi se lahko (pa se očitno tudi vi niste) okužili.
Uživajte v odraščanju vaše hčerke in ji z vašim jokom, stiskami, tesnobo ne grenite sobivanja. Ker res ni prav nobenih “temnih oblakov” nad njeno prihodnostjo!
Pozdrav,