Preveč povem!
Zadnje čase spoznavam več novih ljudi, kot sem jih nekoč in venomer se soočam z enim in istim problemom. Ljudem povem preprosto preveč o sebi! Vsaj sama ocenim, da je bilo preveč. Kajti najprej, ko s človekom govorim, se mi to niti ne dozdeva, saj rada govorim, torej sem precej zgovorna. A potem, ko pridem domov, pričnem razmišljati, kaj vse sem o sebi povedala ter si očitati, saj je bilo preveč enih podatkov o meni, ki jih res ne bi bilo potrebno povedati nekomu, ki me ne pozna. Ko razmišljam, kaj sem sama izvedela o neznacu ali neznanki, ugotovim, da ne precej. To ne pomeni, da sama govorim kot navita in osebe ne bi pustila do besede, ampak takrat, ko govorim, je preveč podatkov razkritih o meni.
Moram omeniti, da veliko “klepetam” prek interneta, kjer je situacija enaka. Imam nekaj oseb, s katerimi smo v kontaktu že nekaj časa in oni o meni vedo že veliko stvari, a jaz o njih? Zelo malo.
Sem že naletela na osebo, katera je o sebi povedala res ogromno, popolnoma preveč, celo za moj okus. Takrat sem pričela razmišljati, da res ni primerno, da se nekdo tako razgali pred drugim, ki ga praktično ne pozna.
A sama ne vem, kako se naj cenzuriram? Ne želim več hoditi naokoli s slabim občutkom, da sem se nekomu preveč razkrila ter z upanjem, da bo tista oseba vse to čimprej pozabila.
Cenzuriraš se tako, da manj poveš o sebi. :))
Ampak je problem, ker se pogovarjaš, se ti zdi, da je vse kar poveš, primerno, šele čez čas pa pride občutek, da si povedala preveč. S časom se boš že “nastavila” oziroma nacentrirala tako, da boš povedala ravno prav. Tu ni hitrega recepta.
Zakaj pa ocenjuješ, da poveš preveč, na osnovi česa? Izmenjave podatkov? In če je tehtnica preveč na tvoji strani imaš slabo vest? 🙂
Ali te potem ti ljudje izsiljujejo s tem kar vedo o tebi?
Na drugi starani pa zakaj skrivati, se delati “lepega oh in sploh”, zakaj zadržati vse v sebi?
Kaj takega sramotnega pa sploh poveš zaradi česar imaš slabo vest?
Da si kradla, goljufala koga pokončala…? 😉
Al ti je nerodno, ker si “neznancu” povedala, da ti menstruacija zamuja, da te doma ne razumejo, da imaš težave s partnerjem…?
Ne, na srečo še nisem imela primera, da bi me kdo izsiljeval. Povem običajne stvari o sebi- kdo sem, kaj počnem, koliko imam bratov in sester, kaj mi je všeč in kaj ne. Tudi, če nasproti mene sedi oseba, ki pove, da ji je všeč jazz glasba, bom povedala odkrito, da meni ni. Ne želim nikomur ustrezati ter biti dopadljiva samo zato, da bi mu bila všeč. Ampak imam občutek, da včasih preveč povem mnenja o določenih stvareh, kjer nekdo niti svojega lastnega nima.
Kar sem tudi opazila je, da še bolj govorim v družbi pretirano tihih ljudi, ker s tem želim zapolnit tišino, saj bi drugače ne vem- samo sedeli in gledali v zrak? Če so ljudje tihi, mi postane mučno in iščem ter govorim kar nekaj. Ko pridem domov, sem slabe volje, ko se zavem, kaj vse sem govorila.
Še najbolj je ta problem viden pri ljudeh, katere spoznam prek interneta, saj tam delujejo kot zelo zgovorni, ampak v živo pri večini ta zgovornost nekam ponikne. Kaj naj v takšnih primerih? Še večji problem nastane, ker sogovorec iz moje zgovornosti sklepa, da mi je všeč, a je resnica precej drugačna.
Hojla,
Hja… s tem ni načeloma nič narobe, ker je dovolj trivialno, da si nobeden s tem ne more (nič kaj kriminalno) pomagati, sicer bi morala pa navesti primer, kjer ti misliš, da preveč blebetaš. To, da poveš, znaš in si upaš neposredno povedati svoje mnenje je lahko biser. Ker komu se pa recimo da skozi analizirati podtone oz. branja med vrsticami (sploh pri ženskah) ? Ma daj !
Vendar možno je ravno to, veš ? Da poveš vse, ker DEJANSKO HOČEŠ UGAJATI (podzavestno), hočeš neko sprejetost. Lahko pa, da si tudi (bojda) tipično slovensko “over-opinionated”. 😐
Naslednja teorija je tudi, da nimaš pravega koncepta med tem kaj je zasebno in kaj javno oz. nimaš nekih “lestvic”, preko katerih bi, na podlagi informacij, ki ti ji da nasprotna stran, začela, postopoma razkrivati tudi svoje (podobne) intimne stvari. Ker trik je tudi v tem, da če vse poveš in nasprotna stran to začuti, ti logično ne bo zaupala svojih intimnih stvari, ker bo mislila, da ne znaš nič obdržati zase in da boš na naslednji kavi, naslednji osebi vse izblebetala o osebi št. 1 (beri, da boš opravljala in se naslajala nad problemi drugih). Sicer si ženska in ve pač to počnete, ne,… pa vendar. 😀
To je razumljivo – nekdo mora pač v družbi prevzeti vlogo moderatorja, ha ha ! 😀
Ej mislim da si večina teh ljudi niti ne zapomni toliko tega kar poveš. Ne analizirajo tega doma, ker so obremenjeni s svojimi problemi (bi rekel).
Ja naredi tako kot vrstico zgoraj – čvekaj do onemoglosti. Mogoče se bo nasprotna stran le vklopila ali pa ti vsaj rekla, da že utihni enkrat (It’s my turn now 2 talk). 🙂
Drugače je tako, da tisti, ki so na fizični ravni tiho, lahko da preprosto niso (še) pripravljeni na to stopnjo in jim je všeč udobje tipkovnice in miške, ker omogoča neko razdaljo. Na kavo pa gredo, ker mogoče nočejo vseeno izgubiti komunikacije s teboj, čeprav se zavedajo, da zna nastati tišina zaradi njihove majhne govorne samozavesti ali splošne razgledanosti. Tišina je tudi možna zaradi tega, ker govoriš o stvareh, o katerih sami ne morejo dati mnenja, ker ne poznajo problematike, nočejo pa kar nekaj ven butniti, da ne bi izpadli kot bebci. Zato pa molčijo.
Primer, ko je nekdo iz tvoje zgovornosti potegnil napačne zaključke. Kaj a si se igrala z lasmi in ga gledala, ko si govorila ? Preveč gledaš sogovornika v oči ? Tudi to si lahko nekateri, ki niso vajeni očesnega stika, tako razlagajo, da so “zaminivi” (iz nasprotne strani). Ga gledaš v ustnice, bicepse,… ? Lahko da daješ nezavedne signale.
Meni so všeč zgovorne drugače. 😀 😉
Torej si našla rešitev, da zapolniš mučno tišino, kar se mi zdi ok.
Sedaj pa tisti znani rek, da ženska iz vsake rešitve naredi problem….. :)))
Ma daj, ti si čist ok, to kar opisuješ zame sploh ni nobena težava. Si odprtih misli, zgovorna, nimaš slabih namenov… nič negativnega ne vidim na tebi le najdi si primernega sogovornika 🙂
Evo. Spremljam tole in ni tako pomembo a je prevec al ne… bolj pomebno nekako da oba/vsi pridejo do besede in da vsebinsko oba/vsi govorite o isti temi. Da ni kaksen odgovor spuscen al pa zamolcan… pomeni, da se lahko zadaj kaj skriva..
Po drugi strani pa izkusnje potem sporocijo glih prov. Ze zavedanje, ki ga imas, clovk vidi, da ves kaj in kam hoces…
Sam naprej. .
In zakaj te potem tepe? Če te ni sram, te to ne more tepst.[/quote]
Zato, ker nekateri to izkoriščajo in me to boli…[/quote]
Se pravi, da te JE sram ali pa ne razumem. Na kakšen način izkoriščajo?
Zato, ker nekateri to izkoriščajo in me to boli…[/quote]
Se pravi, da te JE sram ali pa ne razumem. Na kakšen način izkoriščajo?[/quote]
NE, ni me sram!! Nič ne skrivam, zato preveč povem. Nekdo drug pa to obrne proti meni in govori o tem naprej, češ lej kaj je naredila hahaha.. To se mi ne zdi ok. Zato se hočem bremzat, a besede kar letijo.
Zakaj, ce te ni sram, se ne rabis bremzat. Vedno se bo nasel kdo, ki se mu zdelo zabavno se ponorcevat ali pohecati iz tebe. Tega ne mores prepreciti, tudi ce si samo tiho, ker potem se bo pa iz tega norceval. Ce te res ni sram, potem naj te to ne moti. Verjetno pa dobis obcutek, da te nr spostuje. Takim se pa ali izogibas ali pa jim poves, da se ti njihovo norcevanje ne zdi spostljivo. Ljudem moras pokazat, kje so tvoje meje, ce zelis, da jih spostujejo. Nimamo vsi enako postavljene, niti nimamo vsi enakih vrednot.
Pri meni je pogobno, kot pri “Jaz tudi” in ni me sram tega kar povem, edino kasneje se pričnem zavedati, da je bilo le nekoliko preveč informacij povedanih nekomu, ki ga v bistvu sploh ne poznam. Ko analiziram, ugotovim, da od tiste osebe nisem dobila pol toliko informacij, kot sem jih dala sama.
Na srečo (trkam) še nisem imela zaenkrat problema, da bi se mi to kar sem povedala, obrnilo proti meni. Ampak, če bom nadaljevala s takšnim klepetanjem, se to lahko prej ali slej zgodi.
Recimo, od objave te teme, sem bila kar pridna, ampak samo v živo:) Prek interneta sem nekomu spet malo preveč napisala, ampak se niti ne sekiram, ker ni takšen človek, ki bi šel govorit okoli. Mi je na nek način tudi pomagal, ko sem mu povedala za problem s katerim se trenutno soočam.
