Pozdravljeni! Pred skoraj tremi tedni sem imela zaradi velikega mioma 10× 12 cm predvideno laparoskopsko oodstranitev maternice, ki pa se je spremenila v laparotomijo. Zaradi zraščenosti mehurja in mioma ter starih zarastlin črevesja na trebušno steno je operacija trajala kar štiri ure. Moje stanje je bilo prve dni po operaciji zelo slabo: huda slabost, pet dni nesposobna karkoli pojest, hipoglikemija, težave s krvnim tlakom…. No, stvari so se počasi izboljšale, sedaj sem doma, a okrevanje gre počasi.
Moja vprašanja:
– še vedno čutim skelenje pri urinira ju, curek je tanek
– tudi iztrebljanje je povezano z bolečinami
– oteklina trebuha je še vedno obsežna, po kratkotrajni aktivnosti še naraste
– že po kratkotrajni aktivnosti sem zelo utrujena, občutim slabost in bolečine
Je takšno počasno okrevanje in ti simptomi običajni ali bi me moralo skrbeti? Ne znam si predstavljati, da bi morala v kratkem že v službo.
– vem, da sem fiziološko drugačna, a me vseeno zanima, kaj to pomeni za spolnost. Me lahko mož poškoduje? So običajni spolni odnosi sploh možni?

Vem, da sem vas zasula s vprašanji, a me moje stanje skrbi in bom zelo vesela vašega odgovora.

Spoštovani,
po 4-urni odprti trebušni operaciji, pri kateri so nastopile težave že pri pristopu, gre pričakovati tudi težave pri okrevanju, saj je površina razdraženih organov v trebuhu bistveno večja kot bi bila, če bi zadevo lahko opravili v eni ali dveh urah in laparoskopsko. Osnovni razlog za težave je torej večja površina razdraženih organov, njihovo izsuševanje med operacijo in mogoče tudi počasnejše celjenje. Praktično vsi našteti simptomi so posledica dolge in travmatične operacije, se bo pa vse zacelilo in pozdravilo. Glede na težave pri sami operaciji in trajanje operacije, mislim, da ne bi smelo biti težav pri podaljšanju staleža na vsaj 6 do 8 tednov in morebiti bi lahko “iztržili” tudi še kakšno dodatno “balneološko zdravljenje”. Oboje je pri težjih operacijah z več zapleti pri okrevanju običajno. Po popolnem okrevanju povsem običajni spolni odnosi ne bi smeli biti problem, jih pa vsaj 8 tednov odsvetujemo.

Pozdravljeni

Bi se kar navezala na to temo. Teti so pred 3 leti opravili popolno histerektomijo, pri kateri so ji odstranili tako maternico kot jajčnike. Razlog je bil v miomu, ki je bil v velikosti novorojenčkove glavice. Operacija je bila opravljena v njenem 49. letu starosti. Miom sicer ni bil maligen, a so se zaradi tetine starosti, velikosti mioma in možnosti ponovitve miomov odločili za popolno histerektomijo. Operacija je bila bp, ravno tako tudi okrevanje.
Po operaciji ji je G predpisala tudi hormonsko terapijo v obliki hormonskih obližev, ki pa jih zaradi strahu pred morebitnimi stranskimi učinki ni dosledno uporabljala. Kmalu po operaciji so jo začele pestiti menopavzalne težave, predvsem anksioznost in vročinski oblivi. Tisto zaradi česar vam pišem, pa so težave z dojkami, ki so se v tem obdobju po operaciji stopnjevale. Nekaj let pred operacijo so ji pri običajnem pregledu na dojki zatipali bulico in jo tudi punktirali, a se je izkazalo, da gre za cisto. Cisto od takrat redno spremljajo z ultrazvoki in mamografijo, a niso predpisali nobene terapije. V obdobju po operaciji pa naj bi se začelo spreminjati tudi tkivo na obeh dojkah, ki je zelo prožno in vozličasto, kar zbuja sumničavost pri njeni G. Pred kratkim je ponovno opravila mamografijo, čez pol leta jo čaka ponovno ultrazvok. Zanimala jo je tudi družnska zgodovina raka na dojkah, a za kako drugo opcijo se G zaenkrat ni odločila.
Zanima me, ali glede na navedeno res ni druge opcije, kot le čakati in opravljati mamografije (1x letno) ter ultrazvoke. Ali lahko predlagate ša kako drugo vrsto pregleda? Bi lahko že sedaj opravila kak preventivni postopek, čeprav G zaenkrat zavrača možnost operacije. Bi bilo smiselno poiskati drugo mnenje? Če da, kje oz. pri kom? Se da kaj narediti s prehrano, vitamini itd.?
Hvala za vaše mnenje in trud.

Lp

Spoštovani,
žal uradno razen samopregledov (otipanja), UZ in mamografije (novejši mamografi so tudi kompjutersko podprti) ni drugih metod za presejanje na raka dojke. Obstaja sicer še “termoradiometrija dojk”, ki jo izvajajo pri MO-GY in ta metoda preverja toplotno porazdelitev v dojkah, iz česar je mogoče sklepati tudi na presnovno zahtevne procese v dojki, kar je med drugim tudi rak in pri omenjenih letih pravzaprav le še rak, ampak ker gre za izvensistemsko metodo, ni vključena v uradno medicinsko ponudbo javnega zdravstvenega sistema. Sicer pa so raziskave dokazale, da se mamografije na letni ravni ne splača, ker je škoda zaradi RTG sevanja dolgoročno večja od potencialne koristi. Predlaga se RTG slikanje na 2 leti. Prehrana in na sploh nizek stresni indeks življenjskega sloga sta zagotovo dejavnika spodbujanja zdravja, še zlasti kar zadeva raka na dojkah in na splošno vseh rakov, ki so povezani z delovanjem imunskega sistema.

Pozdravljeni

Hvala za hiter odgovor.

V MO-GY smo tudi že bili nedolgo nazaj in tam so nam zgolj potrdili temperaturno razliko v tkivu na kritičnih mestih na dojkah, več kot to pa ne in nas nadalje preusmerili na mamografijo, ki naj bi bila bolj zanesljiva. Naš namen pa je bil ravno to, da se izognemo mamografiji.

Če vas prav razumem, ji kaj drugega kot redno samopregledovanje in redno mamografijo na 2 leti ne svetujete. To se mi zdi kot utopično čakanje na potencialno slabo diagnozo, namesto da bi pravočasno preventivno ukrepali. Kako je pa s hormonsko terapijo v njenem primeru? Je ta po vašem mnenju še potrebna glede na to, da je od operacije minilo že 3 leta? Ali jo sploh priporočate glede na to, da je pri hormonski terapiji, podobno kot pri mamografiji, škoda večja od koristi? Če da, v kakšni obliki in kako dolgo še naj bi jo jemala?

Hvala za odgovor in lep dan

Spoštovani,

hm? Včasih nekaj rečemo, ampak sami sebe ne slišimo, kako se to sliši, kar izustimo. S preventivnim preprečevanjem raka na dojki je žal tako, da je mogoče zgolj odstraniti zdravo dojko preventivno in računati s tem, da smo tako preprečili raka na dojki. Tako se odločijo osebe oziroma ženske, ki imajo npr. prisotno mutacijo na genu BRCA1 ali BRCA2 (npr. Angelina Joie). to je vsa primarna preventiva, ki jo obvladamo. Ali je to sprejemljivo je seveda druga stvar. sicer pa dejansko ni druge kot operirati tumor, če in ko se ta pojavi. Kar torej v tem pogledu obvladamo, je iskanje sprememb, ki imajo histološko značilnost raka, ta pa je žal dostopna šele takrat, ko spremembo lahko na nek način prikažemo na neki sliki, bodisi UZ, RTG, CT ali jo zatipamo in je dostopna bioptični punkciji. Iz tega sledi vaša “razočarana” ugotovitev, da raka lahko zdravimo šele, ko ga imamo, nič prej. S hormonsko terapijo pa je tako. Možna je vedno in tudi še v visoki starosti, s tem, da se moramo zavedati možnosti, da ta poveča tveganje za nastanek raka. Statistično je to 10%. kaj pa to pomeni, je odvisno od tega, kakšno imamo ozadje. 10% od skoraj nič je skoraj nič, 10% od 50% pa je 5%.
s starostjo žal eksponentno narašča tveganje za kateregakoli raka, med drugim seveda tudi na dojki in pri 60 letih je tveganje za raka na dojki recimo okrog 0.3% na leto. 10% od 0,3% je 0.03% in za toliko se poveča tveganje za raka na dojki, če se pri 60-letih predpišejo spolni hormoni. Recimo, da imate primerjavo, za kaj v bistvu gre. ampak, če brez hormonov tako slabo živimo, da je to bolj životarjenje kot življenje, potem se včasih splača uporabiti hormone tudi ob povečanem tveganju za raka. Se strinjava?

Vas popolnoma razumnem in se strinjam. Kot preventivno metodo sem bolj imela v mislih odstranitev spornih cist oz. vozlov, če je to sploh mogoče.

Glede hormonske terapije pa, tu ne gre za životarjenje. Terapijo so ji avtomatsko predpisali zaradi opravljene histerektomije, torej ne zaradi nekih njenih specifičnih težav, z izjemo vročinskih oblivov in občasnege anksioznosti, ki so se pojavili pozneje, ampak je oboje obvladljivo in nikakor na meji životarjenja. Zato me je zanimalo, ali je ta terapija sploh potrebna po vašem mnenju glede na opisano stanje ali pa stranski učinki le te odtehtajo morebitne posledice neravnovesja hormonov.

Hvala za vaš čas.

Lep dan še anprej

glede smiselnosti NHT se mora gospa odločiti sama. Iz izkušenj vem, da nekaterim vedno kaj ni prav. Bodisi nas motijo posledice pomanjkanja spolnih hormonov ali pa nas motijo nezaželeni sopojavi zdravljenja. odločiti se moramo le, kaj nas manj in kaj bolj moti oziroma česa se bolj bojimo. Če so se namesto pacientov nekoč v njihovem interesu odločali zdravniki, se to zdaj obrača tako, da zdravniki vse bolj ponudimo različne možnosti ter jih ustrezno komentiramo, pacienti pa se sami odločijo, če in kako bi se zdravili. NHT nikoli ni življenjsko nujna, vedno je bolj stvar okusa in občutka potrebe. Zatrdlin, ki nimajo značilnosti rakavih tvorb, v kolikor le niso prevelike, običajno ne režemo iz dojke, ker po tem običajno ostane oziroma nastane brazgotinsko tkivo, ki prav tako moti pregled in diagnostiko raka kasneje.

Pozdravljeni.

Moje vprašanje je naslednje:

Če ti odstranijo maternico in maternični vrat še lahko imaš normalni spolni odnos in občutiš užitek enako kot prej pri spolnem odnosu ali po histerektomiji ne moreš več občutiti normalnega spolnega odnosa???

Lp, Xy

odstranitev maternice ne pomeni odstranitve nožnice. Ta seveda ostane in vse kar zadeva spolne odnose bo skoraj enako kot prej. določeni občutki v globini bodo seveda drugačni, ampak na srečo je tisti del občutkov manj pomemben za spolne užitke od občutkov, ki jih sprožajo spolovilo in vhod v nožnico.

Najlepša hvala za odgovor.

Če sem vas pravilno razumela je za spolni odnos in užitke pri spolnem odnosu pomembna samo nožnica?

Imam pa še naslednje vprašanje:

Odstranili mi bodo maternico v celoti- histerektomija pustili pa mi bodo jajčnike. Kako ostanejo jajčniki potem v telesu, če so sedaj pritrjeni na maternico potem pa maternice več ni?

Kakšne so posledice za moje telo po odstranitvi maternice?

Bom zaradi tega prej v menopavzi? Ali bom potem mogla jemati kakšne tablete s katerimi bom preprečila prezgodnjo menopavzo? Sedaj sem stara 40 let.

Je res, da imaš po histerektomiji težave z inkontinenco?

Lp, Xy

jajčniki so ob maternici, niso pa pritrjeni na maternico. So čisto poseben organ z lastnim ožiljenjem in oživčenjem. Načeloma ima maternica eno samo funkcijo (nosečnost) in brez maternice je posledica ta, da ženska ne more več zanositi. Menopavza je sicer definirana z odsotnostjo menstruacije, ki bo odsotna tudi brez maternice, ampak v bistvu je menopavza povzročena z odpovedjo jajčnikov, kateri pa bodo pri vas še naprej delovali, le da ne bo več signala, kdaj ste v katerem delu ciklusa. Inkontinenca? Nima veliko zveze s tem če je ali ni maternice, ampak z medsebojnim odnosom sečnega mehurja in sečnice ter z delovanjem mišic medeničnega dna.