Sploh ne vem, kako naj začnem. Že nekaj mesecev opažam, da se s partnerjem vse bolj odtujujeva. Vsak moj poskus, da bi se pogovorila, ga vzemiri in nanj reagira precej napadalno. Kot, da se mora branit, čeprav predlagam samo pogovor. Neštetokrat sem se vprašala, če je krivda v meni. Prav mogoče je. On je bolj tihe in zaprte narave, jaz pa tista, ki si želi vedeti vse. Predvsem o najinem odnosu. In o tem kako ga popraviti, če nekaj ne štima.

Včasih sva se pogovarjala o čisto vsem. Danes se pogovarjava samo še o njegovi službi in sodelavcih. O računalniških igrah, ki so nama skupne. Bog ne daj, da bi se pogovarjala o naju. To je zanj nekaj najhujega in dober povod, da postane verbalno agresiven. Najin najstnik me večkrat vpraša, kaj se dogaja z atijem. Ne znam mu odgovoriti.

Mogoče je v enem svojem filmu, mogoče si je omislil ljubico. Nimam pojma. Jaz ga še vedno ljubim in mi, poleg sina pomeni vse na svetu. V nasednjih dneh pričakujem najslabše in upam na na najboljše.

Žalostna in zaskrbljena za umret.

Ne vem, poskusi mu ta njegov strah/nelagodje pred pogovorom o vaju predstavit na duhovit način, če najdeš kak navdih glede na to, da te zadeva tako zelo skrbi.
Vprašaj ga, kje se vidi s teboj s takim “nazadovanjem” odnosa, kot se vama dogaja v zadnjem času in povej mu, kje se ti vidiš.

namesto da se mučiš z idejami, kako ga pripraviti do pogovora, za začetek malo prečekiraj njegov mobi in internet, da izključiš internetno pornografijo ali morebitno žensko iz mesa in kosti. Ali pa že takoj ugotoviš, kje je problem. Če slučajno ni eno izmed prvih dveh naštetih, potem pa mu mirno reci, da se boš ločila, če se bo še naprej mulal.

Glede na to, da se ne želi pogovarjati oz. postane -kot praviš- verbalno nasilen, morda ne bi bilo napačno, da mu pošlješ mail ali pismo. Iskreno zapišeš in opišeš vse strahove in skrbi, ki te prevevajo. Na koncu zapiši, da naj prebere, naj si vzame čas za razmislek, vendar pa pričakuješ, da se bosta o tvojih (vajinih?!?) strahovih in težavah pogovorila. Z odprtimi kartami. Konec koncev menim, da ti je dolžan po toliko letih skupnega življenja kot partner in kot človek z empatijo do sočloveka “priti na proti” in se pogovoriti.
In ja…. četudi je pogovor boleč in naporen, vsaj veš, na čem si.
Želim ti, da rešiš/ta situacijo…. Srečno!

Mogoče pa po toliko letih skupnega življenja, že ve kaj sledi takemu pogovoru oz tvoj način pogovarjanja nehote izzove tak odziv.
Tvoje besede, vprašanja so lahko že obtožbe, take prikrite, zato že takoj burna reakcija.
To se je očitno nabiralo že nekaj časa, kar pomeni, da sta se odtujila in posledično poiskala “zaposlitev” izven odnosa.