Spoštovani!
Večkrat berem ta forum, so dobri nasveti, ugotavljam pa, da jih večina samo prebere korakov pa ne naredijo. Tudi sama sem predolgo čakala s prijavo nasilja. Prvič je dobil 6 mesecev zapora pogojno na dve leti, ker se je pogodil s tožilstvom. V času preiskusne dobe me je tako psihično in verbalno maltretiral, da sem morala narediti ponovno prijavo in je tako dobil dve novi ovadbi. Postopek so združili in je sedaj dobil 6 mesecev zapora pogojno na pet let.
Tako, da ženske, ki sprašujejo glede psihičnega nasilja – prijavite tudi to, kajti nihče se ne sme nad vami zanšati s psihičnimi pritiski in vas žaliti in poniževati z besedami.

Zanima me pa še nekaj: kako je sedaj s preklicem prve pogojne kazni? Ali moram to jaz vložiti ali tožilstvo? Prva obravnava je bila na okrožnem sodišču, ta pa na okrajnem. Prosim za nasvet.

Lep pozdrav

Lepo pozdravljeni!

Res je, kar pravite, da veliko žensk ne naredi korakov, s katerimi bi končale nasilje, katerega preživljajo. To je namreč najtežje. Vi ste jim lahko pravi svetel zgled, kako se rešiti nasilja in kako pri tem vztrajati. Za te korake je potrebno veliko odločnosti in nekaj podpore drugih. Žal pa je tako, saj sami veste, da povzročitelj nasilja vse naredi, da vcepi ženski strah in ji da občutek nesposobnosti. Tega se ni tako enostavno rešiti, zato lahko razumemo ženske, ki ostajajo v nasilju. In zato je vlivanje moči, podpora in usmeritev za ženske, ki se znajdejo v takšnem položaju, zelo pomembno.

Vaše vprašanje je pravne narave, zato bi bilo dobro, če se obrnete na brezplačne pravne nasvete: http://www.pravniki.info/viewforum.php?f=10. Lahko pa tudi pokličete in vprašate, konkretno za vaš primer, okrožnega državnega tožilca, ki je na tožilstvu vodil vaš primer. Vaše vprašanje je namreč zelo specifično. Mislim pa, da ne bi bilo logično to, da bi vi morali preklicevati prejšnjo pogojno kazen.

Srečno!

Jana Metelko, dipl.soc.del.

Jaz sem sicer dala prijavo za nasilje v družini. Dobil je 6 mesecev pogojno na 2 leti. Posebej za grožnje, tudi 6 mesecev pogojno na 2 leti. Vzporedno. V tem času je meni grozil in bil do nove partnerke nasilen. Grožnje se od ločitve nadaljujejo že nekaj let, za vsako stvar, ki mu ne ustreza. Zdaj sem dala novo prijavo. Pričakovanja? 6 mesecev pogojno na 2 leti. Že preizkušeno, da se zaradi tega pač ne sekira dosti. Vprašanje, če je kazen primerna. Meni se ne zdi. Ob tem, da je moj izkušnja s sodiščem slaba in travmatična.

Itak je @LidijaD povedala vse. Človek na pogojni ponavlja kaznivo dejanje, pa se mu samo pogojna doba podaljša. Halooo? Kaj pomeni “pogoj”? Če ponoviš kaznivo dejanje v dveh letih greš za 6 mesecev sedet. V praksi pa se ne zgodi nič, ker je to samo grožnja. Za koliko bodo naslednjič, ko bo kaznivo dejanje ponovil, podaljšali pogojno dobo? Zato pa s tem gladko nadaljujejo, ker v resnici so kaznovani samo na papirju in živijo svoje življenje tako kot prej dalje.

Lepo pozdravljeni, Jalur!

Res se prepogosto dogaja, da povzročitelj nasilja dobi le pogojno kazen in ne zaporne. In tudi v primeru kršitve, se večkrat le podaljša pogojna kazen, čeprav naj bi bila pogojna obsodba opozorilna sankcija. Pa tudi v Kazenskem zakoniku piše:

“Nasilje v družini
191. člen
(1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti.
(3) Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.”
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20082296

Na Tožilstvu menijo, da so daljše pogojne kazni lahko bolj učinkovite kot krajše zaporne, ker lahko storilcu izrečejo varstveno nadzorstvo (zdravljenje v ustanovi, vključitev v obravnavo na Društvu za nenasilno komunikacijo). Ali je (bil) vaš bivši vključen kam?

Predlagam vam, da prijavite resnično vsako kaznivo dejanje in kršitev pogojne kazne, katero bo vaš bivši partner zagrešil. Upošteva se namreč pogostost oz. ponavljivost kaznivih dejanj.

Na Društvu za nenasilno komunikacijo in SOS telefonu pripravljajo zahteve za spremembe zakonov s tega področja. Če še ne poznajo vašega primera, jim lahko napišete e-mail, da jih seznanite s svojo izkušnjo, ki ni dobra za vas kot žrtev nasilja.

Mir vam želim, saj veste pred kom…
Jana Metelko, dipl.soc.del.

Obstaja kaka statistika, v koliko % primerov storilcu dejansko izrečejo varstveno nadzorstvo? “Lahko izrečejo” je spet samo metanje peska v oči. Storilci nasilja v družini imajo na koncu dodeljene enake stike z otroci kot vsi ostali očetje, brez kakršnekoli psihosocialne obravnave. Alkoholik? Nič hudega. Stiki so v korist otrok. Nasilnež? otroci imajo pravico do stikov. In tej sodno določeni stiki postanejo samo še ena vrsta nadzora nad žrtvijo. Ne pozabimo, da stiki (ki so določeni v korist otrok – vsaj tako piše v sodbi) so na koncu le pravica očeta in ne dolžnost, po drugi strani pa dolžnost (in ne “le” pravica) otroka in skrbnika – pod kazensko odgovornostjo. “Skrben” oče, ki je dosegel določene stike, je manipulatorsko dosegel “hišni zapor” za bivšo v času stikov, če jih na koncu ne izvaja. neizvajanje stikov pa ni kaznivo. Ampak otrok mora bit na razpolago (mama ga mora še na stik pripravit) – v njegovo lastno korist.
Mene resnično zanima, kako je lahko tako škodljivo za otroka, da nima stikov z očetom, če na stik noče, da ga je treba v to prisilit (kriva je seveda v vsakem primeru mama). Očitno otrok dobi trajne posledice, če ni stikov, ki jih mama ne dovoli (iz kakršnega koli razloga), saj je zagrožena tudi zaporna kazen + možnost predodelitve. Če pa oče stikov ne izvaja, pa za otroka ni škodljivo, ker za očeta niso predvidene nobene posledice?
To vsekakor dopušča nadaljni nadzor nad žrtvijo, manipulacijo in ustrahovanje.

Lepo pozdravljeni!

To bi morali vprašati na Tožilstvu, če obstaja statistika. Res je, da so določene zadeve zakonsko že kar dobro rešene, a se praksi zaustavi. Zato se kar strinjam s tem, kar ste zapisali.

Dejansko je pri stikih potrebno imeti ves čas pred očmi korist otroka. Tako tudi starš, kateremu je otrok dodeljen, če vidi, da stiki niso v otrokovo korist, naj gre na CSD in pove, kaj se dogaja, da bodo posredovali pri očetu. V hujših primerih pa je potrebno vložiti Predlog za začasno prepoved stikov. Mislim, da je otroka nemogoče prisiliti, da gre na stike. Če mama začuti, da je otrok v stiski, ker mora na stike, če se joka ali nasprotuje, kljub temu, da mu sama daje pozitivno spodbudo, se je o tem potrebno pogovoriti na CSD. Če pa gre za nasilje, zlorabe, potem ga gotovo niti mama ne bo pozitivno spodbujala in pripravljala na stike, ampak bo po uradni poti skušala čimprej urediti (začasno) prepoved stikov.

Tudi glede tega, če so določeni stiki, pa se jih oče ne drži – npr. otrok pričakuje stik, je na to psihično pripravljen, pa potem ni nič iz tega – se je potrebno pogovoriti na CSD, ker tudi to ni v redu za otroka. Že sami stiki predstavljajo nek stres za otroka, še če so v redu. Če je nepredvidljivo, pa je za otroka vse skupaj še veliko težje.

Glede tega, kar ponavadi strokovni delavci rečejo, da mora mama otroka pripraviti na stike, saj v osnovi se s tem verjetno strinjate. V resnici namreč obstajajo posamezni razvezani starši, ki brez osnove negativno vplivajo na odnos otroka do drugega starša. Vsak primer je drugačen, težko je karkoli na splošno reči. Zato pravim, da je edino vodilo korist otroka. Lahko si preberete v Priročniku za žrtve nasilja poglavje 9.3. (str. 87) o stikih: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/publikacije/2014-nasilje_nad_zenskami-pravni_prirocnik.pdf.

Verjetno od mene niste dobili, kakšnega takega odgovora, ki bi ga želeli in potrebovali, ki bi vam olajšal situacijo. Enostavno ni nikoli. Prav je pa, da se borite za svoj mir in varnost, še bolj pa za otrokovega, saj je odvisen od vas. Želim vam, da bi z bivšim partnerjem uspela najti skupno besedo, da bi znala sodelovati glede otroka in da bi bila oba pripravljena na kompromise, v dobro otroka. Stiki se namreč prepovejo le v res hudih primerih nasilja nad otrokom, zato se verjetno partnerja povsem rešiti ne morete, žal… Verjamem pa, glede na to, kar ste pisali v vašem prvem sporočilu o njegovih nasilnih dejanjih, da mu verjetno težko zaupate otroka na stike. V takšnih primerih pridejo v poštev stiki pod nadzorom.

Vse dobro,
Jana Metelko, dipl.soc.del.